Prav tako Slovenija zamuja pri izpolnjevanju evropske direktive IPPC, je na simpoziju z naslovom Obnovljivi viri energije - bioplin in biomasa izpostavil Henrik Dvoršak s Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Evropska komisija je po njegovih besedah letos ugotovila, da je Slovenija ena najmanj uspešnih članic EU na področju obnovljivih virov energije. V zdajšnji zmedi, ki ni le gospodarska kriza, temveč izmikanje razvojnim izzivom, Slovenija "stopica kot prvošolček, preden stopi v razred", meni Dvoršak.

Dvoršak: Kdaj bo Slovenija začela razvojno ukrepati?

Izpusti so v letu 2008 za milijon ton presegli ciljne emisije po Kjotskem protokolu, je poudaril in se vprašal, kdaj bo Slovenija začela razvojno ukrepati. Dodal je, da se razvoj in izkoriščanje obnovljivih virov energije v Sloveniji oddaljuje od postavljenih ciljev in je povsem drugačen od razvitih držav. Ob tem je pojasnil, da se "vendarle nekaj dogaja", saj je na mizi zelena knjiga, pripravlja se tudi nov nacionalni energetski plan z akcijskim načrtom za obnovljive vire energije, ki ga mora vlada poslati v Bruselj.

"Stroka in ekonomika morata prevladati nad popularnostjo in politiko"

Nobenega zadržka ne more biti, da Slovenija v strategiji podpor obnovljivih virov in energetike ne bi izpostavila vodne energije, biomase in sončne energije, je še poudaril Dvoršak in dodal, da se pri tem ne sme pozabiti, da "morata stroka in ekonomika prevladati nad popularnostjo in politiko".

Režonja: Obnovljivi viri energije so vedno bolj pomembni

Obnovljivi viri energije so po besedah Roberta Režonje z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta v leto pomembnejši. Slovenija ima kot ena izmed članic EU svoje obveznosti povečevanja deleža obnovljivih virov energije, vendar pa morajo biti gonilo razvoja ne samo mednarodne obveznosti, ampak predvsem spoznanja vseh pozitivnih učinkov, ki jo daje večja raba obnovljivih virov energije v ekološkem, socialnem in ekonomskem smislu, je dejal.

Slovenija ima naravne danosti in velike razvojne možnosti, še posebej na področju lesne biomase, saj skoraj 60 odstotkov države pokriva gozd. Kot je še navedel Režonja, kmetijsko ministrstvo vidi velike možnosti in priložnosti tudi v smislu razvoja podeželja, zato podpira številne investicije na področju obnovljivih virov energije tako na kmetijskih gospodarstvih kot v podjetij, ki proizvajajo obnovljive vire energije in jih tudi prodajajo.

"Konj, ki gre v prihodnost"

Po besedah namestnika nemškega veleposlanika v Sloveniji Maria Soosa so podnebne spremembe in energetska oskrba eden največjih izzivov 21. stoletja. Poraba energije na svetu se bo ob nespremenjenih pogojih do leta 2030 povečala za 55 odstotkov, posledica pa bodo vedno višji stroški za energijo pri fosilnih gorivih, je navedel in dodal, da se bodo obnovljivi viri energije cenili. Vsak, ki se bo lotil obnovljivih virov energije, bo "presedlal na konja, ki gre v prihodnost", je poudaril Soos.