Skeletna hiša

Skeletna hiša in način njene gradnje se je razširili v srednjem veku in se ohranil do danes, saj je bilo na razpolago več lesa kot primernega kamenja. Pri nas najstarejši dokaz najdemo v Mostu na Soči in to že iz leta 777. Največji razmah skeletne gradnje se je nato zgodil v deželah priseljencev, Ameriki, Kanadi ter Avstraliji in delno traja še danes.

Statika skeletne hiše prej in danes

Skeletne konstrukcije so prej sestavljali s tesarskimi lesnimi zvezami in lesenimi klini. Vezni sklopi so bili tako dobri, da so stavbam zagotavljali tako dobro stabilnost, da so  brez škode preživele cela stoletja. Montažna hiša v izvedbi skeletne gradnje omogoča danes stabilnost z različno oblikovanimi kovinskimi spojkami, še najbolj pa z novimi lesenimi ploščami vseh vrst, ki skelet spremenijo v statično zelo trden škatlasti nosilec.

Končna podoba skeletne hiše

Skeletna hiša v času gradnje

Prednosti skeletne hiše

Prva je zagotovo hitrost gradnje, saj lahko povprečno leseno hišo postavimo v treh dneh. Postavimo jo lahko tudi na odročnih krajih, saj lahko posamezne dele prinesemo na hrbtu. Takšne stavbe prodajajo tudi kot komplete za samogradnjo, dele pa lahko ročno ali računalniško konfekcioniramo ali pa jih prilagajamo kar med gradnjo. Obliko hiše lahko prosto prilagajamo željam graditelja, če pa je struktura skeleta pravilno načrtovana, bo stavba brez škode prenesla velike statične in dinamične obremenitve. Položaj odprtin na fasadi ali razpored notranjih sten lahko delno spreminjamo tudi naknadno, brez da bi s tem ogrozili statično varnost. Skeletna hiša je postavljena iz ekološko neoporečnega materiala, ki ga lahko brez pomislekov vrnemo v naravo ali uporabimo kot kurjavo. Enako velja za vse ostanke, ki nastanejo med gradnjo. Gradnja lahko poteka postopoma ali hitro, običajno jo opravimo jo z majhnim številom ljudi.

Značilnosti skeletne hiše

Prva asociacija na skeletno hišo je prav gotovo les. Poleg naravnih materialov je za skeletne hiše značilno prijetno bivanje in velika energetska učinkovitost, saj so te vrste hiš po navadi grajene po standardu pasivne hiše.

Glavna sestavina je torej les, povsem naraven material, ki živi in diha skupaj z ljudmi. Zaradi tega je bivanje v taki hiši prijetno in zdravo. Skeletna hiša je zelo dobro toplotno izolirana, zato pozimi ne boste zapravili veliko za ogrevanje , prav tako poleti ne boste potrebovali klima naprave.

Prikaz tesarske vezave lesenih elementov (čep+utor, lastovičji rep, šlic, ipd.)

Za skeletne hiše je poleg navedenega značilno tudi:

• Pri gradnji se uporabljajo stare metode, preizkušene lesne zveze kot so čepi, zagozde, lastovičje repe in podobno. Ti zadostujejo, da skelet samostojno in trdno stoji.
• Zavetrovanost hiše se doseže z lesenimi diagonalami in križi in dodatno z OSB ploščami.
• Difuzijsko je skeletna hiša odprta, kar pomeni, da stene dihajo.
• Skeletna hiša se načrtuje z računalniškimi programi, od razreza lesa, do končne gradnje, kar omogoča veliko natančnost izvedbe.
• Skeletne hiša se sestavlja na terenu. To omogoča sprotno prilagajanje.

Brez toplotne izolacije nikoli

Toplotna izolacija oboda stavbe je poleg stabilnosti drugi najvažnejši element skeletne hiše. Biti mora učinkovita in oblikovno prilagodljiva, da lahko z njo popolnoma izpolnimo prazne prostore med deli nosilne konstrukcije. Tega se lahko lotimo na več načinov. Krojimo in vstavljamo lahko blazine iz kamene ali steklene volne ali pa v prazne prostore vpihnemo termoizolacijske kosmiče, pomembno je, da se izolacija ne poseda. Kosmiči so izdelani iz naravnih celuloznih vlaken. Osnova za izdelavo je časopisni papir, ki ga nakosmičijo in obdelajo minerali iz skupine boratov, ki so neobčutljivi na plesen in zdravstveno neoporečni.

Skeletno zgrajene stavbe so zrakotesne kar izvajalec dokazuje tudi z Blower Door testom

Podstreho lahko najhitreje izoliramo z vpihovanjem Thermofloc izolacijskih kosmičev

Sledi vpihovanje skozi pripravljene odprtine v prazne medprostore v konstrukciji. Takšna izvedba je brez toplotnih mostov, z vpihovanjem ali nasipavanjem pa lahko toplotno izoliramo vse dele stavbe, ki mejijo na zunanjost. Možna je celo naknadna izolacija slabo izoliranih mansardnih strešin, kar je izvedljivo z vrečo Termobag, brez da bi morali odstraniti strešnike ali notranjo oblogo. Izdelana je iz dveh vrst folij, tista obrnjena v prostor je parozaporna, zunanja pa paropropustna in vsebino ščiti pred morebitnim vdorom padavin. Z drogom jo porinejo v medprostor, vpihnejo kosmiče in zalepijo ter elegantno zaključijo izolacijski poseg, ki ga v tej kvaliteti in obliki pred tem ni bilo možno izvesti.

Skeletna hiša – kako jo ogrevati? Je potrebno prezračevanje?

Poraba energije za ogrevanje je majhna in za hišo velikosti ca. 150 m2 znese letno le nekaj 100 EUR. Tako kot v skoraj vse novejše hiše, se tudi v skeletne hiše po navadi montira toplotna črpalka. Zaradi zrakotesnosti objekta je nujen tudi prezračevalni sistem.

Skeletna hiša in njena zgodovina segata v čase neolitika, različna ljudstva pa so na ta način gradila svoja zavetišča po vsem planetu. Največ ostankov gradnje skeletnih hiš in starih zgradb najdemo na japonskem, pri nas pa zlasti v severni Evropi.

Lahko hitro, lahko počasi

Za gradnjo je potrebno uporabiti sušen les, ter nato sodobne gradbene folije, plošče in toplotno izolacijo namestiti v skladu s pravili, ki omogočajo prehod in izstopanje vodne pare skozi konstrukcijo. Takšna stavba ima enako ali še višjo življenjsko dobo kot zidana, zato je skeletna gradnja tudi s tega stališča neoporečna in po trajnosti ter varnosti primerljiva z vsemi drugimi načini gradnje.

Podstreho lahko najhitreje izoliramo z vpihovanjem Thermofloc izolacijskih kosmičev

Izvajalec lahko stavbo zgradi do konca ali dela zaključi na dogovorjeni stopnji. Če je streha postavljena, lahko kupec nato sam nadaljuje in postopoma vgrajuje instalacije ter nato zaključi z oblaganjem notranjih sten. Na razpolago so primerne tesnilne mase in trakovi s katerimi brez težav dosežemo skeletna hiša zrakotesna. Ta lastnost je ena najpomembnejših, če želimo da bo ogrevanje in hlajenje varčno, bivanje pa prijetno.