Bruselj, 19. septembra (STA) – EU je ta konec tedna v Bruslju pripravila seznam 164 industrijskih sektorjev in podsektorjev, ki so najbolj izpostavljeni tveganju "uhajanja ogljika" – selitve proizvodnje in dela iz EU v izogib strogim okoljskim pravilom. Tem sektorjem bo EU pomagala, če jim bo grozilo, da zaradi neenakih okoljskih standardov v svetu postanejo manj konkurenčni.
Seznam vključuje težke industrije – premogovništvo, jeklarstvo, proizvodnjo aluminija in bakra, pa tudi tekstilno in čevljarsko industrijo, letalsko industrijo, proizvodnjo vin, usnjenih oblačil, traktorjev, papirja, sladkorja, gospodinjskih aparatov, keramike, športne opreme, igrač, glasbil, nakita, orožja, streliva in orodja, steklarstvo, urarstvo, ladjedelništvo in farmacevtsko industrijo. Celoten seznam sektorjev in podsektorjev je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/climat/emission/pdf/draft_dec_carbon_leakage_list16sep.pdf.
Ta seznam naj bi bil sicer formalno potrjen le v primeru, če na mednarodni okoljski konferenci decembra v Koebenhavnu ne bo sprejet ustrezen globalni dogovor o industrijskem onesnaževanju v sklopu dogovora o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste toplogrednih plinov in se izteče konec leta 2012.
Če takšen mednarodni dogovor ne bo sprejet, pa bo EU pomagala sektorjem in podsektorjem na seznamu, ki so najbolj izpostavljeni "uhajanju ogljika" – torej tveganju, da se bodo podjetja in s tem tudi delovna mesta zaradi močne mednarodne konkurence selila v tretje države z nižjimi standardi glede industrijskih izpustov.
Najbolj prizadete industrije bodo v okviru prenovljene sheme za trgovanje z izpusti (ETS), ki bo začela veljati leta 2013, dobile več brezplačnih dovolilnic za trgovanje z izpusti kot drugi sektorji, pojasnjujejo v Evropski komisiji. Število brezplačnih dovolilnic za te sektorje pa bo po navedbah komisije določeno leta 2011.
Seznam 164 najbolj ogroženih industrijskih sektorjev in podsektorjev je bil načelno dogovorjen v petek na srečanju odbora Evropske komisije za podnebne spremembe, kjer so predstavniki vseh držav članic EU podali ugodno mnenje o njem. Končno odločitev bo Evropska komisija sicer sprejela do konca leta, po podrobni preučitvi seznama v Evropskem parlamentu in Svetu EU.
Ker je veliko odvisno od Koebenhavna, bo Evropska komisija po decembrski konferenci seznam ponovno preučila in ga po potrebi ustrezno spremenila. Seznam je bil sestavljen na podlagi podrobnih meril, opredeljenih v prenovljeni shemi za trgovanje z izpusti, ki je bila del dogovora o podnebnem in energetskem svežnju, doseženega decembra lani.
Po predlogu Evropske komisije naj bi seznam veljal pet let z možnostjo dodajanja novih sektorjev. Za obdobje 2015-2019 pa naj bi EU pripravila nov seznam.
Omenjeni sektorji sicer po ocenah komisije skupaj predstavljajo približno četrtino vseh izpustov, ki jih ureja shema za trgovanje z izpusti, ter več kot tri četrtine izpustov proizvodne industrije v tej shemi, ki sodi v sklop prizadevanj za dosego cilja, ki si ga je zastavila EU – da do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 zmanjša izpuste za 20 odstotkov.
V primeru ambicioznega globalnega dogovora v Koebenhavnu je EU napovedala, da je pripravljena na še strožje cilje – zmanjšanje izpustov do leta 2020 za 30 odstotkov. Svetovna finančna in gospodarska kriza sicer bistveno otežuje pogajanja o novem mednarodnem dogovoru za boj proti podnebnim spremembam.
Vir: http://www.sta.si/vest.php?id=1428550&s=s
