Pariz, 15. septembra (STA) - Francoska energetska družba EDF naj bi se pogajala za vstop v projekt plinovoda Južni tok, katerega nosilca sta ruski Gazprom in italijanski Eni. Kot poroča ruski časnik Kommersant, ki se sklicuje na ruske vladne vire, naj bi EDF in Gazprom kmalu podpisala memorandum o sodelovanju, po katerem bi EDF dobil 10-odstotni lastniški delež v plinovodu.

Kommersant tudi poroča, da naj bi se o priključitvi EDF, ki je v večinski lasti države, v projekt Južni tok v ponedeljek na srečanju pogovarjala tudi ruski in francoski premier Vladimir Putin in Francois Fillon. Po ocenah analitikov bi priključitev Francije projektu, h kateremu se bo najverjetneje priključila tudi Slovenija, temu dala ogromno politično težo v EU.

Južni tok je eden od dveh velikih plinovodnih projektov, ki jih razvija Rusija za dobavo svojega zemeljskega plina v Evropo. Končan naj bi bil do leta 2015. Sestavljala naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo.

Drugi plinovod pa je Severni tok, ki bi iz Rusije šel pod Baltskim morjem v Nemčijo. Ta projekt podpirata tako Rusija kot Nemčija, medtem ko mu nasprotujejo predvsem baltske države in Poljska, ki se bojijo, da se bo zaradi tega plinovoda, ki bi jih skupaj z Ukrajino, preko katere gre zdaj največ ruskega plina v Evropo, obšel, zmanjšala zanesljivost njihove oskrbe s plinom. V ta projekt naj bi se vključila še ena francoska družba, in sicer GDF Suez, ki naj bi pridobila devetodstotni delež v družbi, ki bo lastnica Severnega toka.

S priključitvijo Francije Južnemu toku bi se zmanjšale možnosti za izvedbo projekta plinovoda Nabucco, s katerim želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije. Rusi sicer trdijo, da si projekta nista konkurenčna, saj naj bi Južni tok in Nabucco komaj zadostila potrebe Evrope po plinu, kljub temu pa ga v Moskvi ne podpirajo. To kažejo tudi ruski koraki v srednjeazijskih državah, ki bi bile glavni vir za Nabucco. Rusi namreč na veliko sklepajo dolgoročne pogodbe o dobavi in distribuciji plina iz srednjeazijskih držav v Rusijo oz. preko Rusije. Zato mnogi poznavalci ocenjujejo, da Nabucco vsaj za zdaj nima prihodnosti, ker nima nabavnih virov.

Eden izmed virov bi lahko bil Iran, ki ima druge največje rezerve zemeljskega plina na svetu, takoj za Rusijo, vendar zaradi političnih razmer ta država ni predvidena kot dobavitelj plina za ta plinovod. Preostale države, ki se omenjajo kot potencialni dobavitelji plina, npr. Egipt, Libija, Katar ..., pa so bodisi predaleč bodisi nimajo dovolj zalog oz. proizvodnih zmogljivosti.