Ljubljana, 24. novembra (STA) - Na mariborski fakulteti za varnostne vede s sedežem v Ljubljani danes poteka nacionalna konferenca Okolje in okoljevarstvo. Po besedah dekana fakultete Gorazda Meška gre za krono prvega leta triletnega raziskovalnega projekta. Njegov cilj je iskanje načinov za ozaveščanje, prevencijo in represijo kršiteljev okoljskih predpisov.

Meško, sicer tudi vodja nacionalnega projekta, je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala ob robu konference, pojasnil, da gre za nacionalni projekt z mednarodno udeležbo partnerjev iz ZDA in Velike Britanije. Po njegovih ocenah je udeležencev okoli 190, med njimi pa so tako policisti kot okoljski inšpektorji in študenti.

Dekan je sicer ocenil, da je zakonodaja na tem področju "zelo evropska", vendar je problem pri njenem izvrševanju. Prav tako je nakazal na specifiko dejanj iz tega področja, saj njihovo preiskovanje terja drugačne veščine in pristope.

Po njegovo gre tukaj tudi za vprašanje politične in strokovne volje, tu pa se velikokrat "srečamo s tako imenovano naučeno nemočjo".

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je dodala, da bi morali po zgledih iz tujine v proces priprave zakonodaje vključiti tudi same onesnaževalce. Poleg tega je ključno sodelovanje vse ministrstev, ki pa je po njeno pomanjkljivo.

Strokovnjakinja za podnebje je sicer izpostavila, da so okoljski problemi danes večji vir ogrožanja od klasičnih, denimo vojaških. Pri tem je poleg podnebnih sprememb omenila še porušeno biotsko raznovrstnost ter vprašanje pitne vode. Okoljska tveganja utegnejo postati, tako Kajfež Bogatajeva, tudi gospodarska in politična.

Prav zaradi novih izzivov bo potrebno ustrezno spremeniti tudi zakonodajo, je menila. Ob tem je dodala, da Slovenija ni dovolj dobro pripravljena na te spremembe.

Na vprašanje STA je Bogatajeva izpostavila neskladje med deklariranimi cilji naše države o 30-odstotnem zmanjšanju emisij ter energetski politiki (gradnja termoelektrarne T6, potek plinovoda Južni tok čez Slovenijo). Prav tako je naša energetska politika v neskladju z energijskim paketom, ki predvideva 20-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2020.

Podobno je bil do pomanjkanja dolgoročne strategije na področju termoenergetike vse od osamosvojitve dalje kritičen prorektor mariborske univerze Milan Marčič. Sicer je pojasnil, da imajo na univerzi več študijskih programov, ki vključujejo okoljevarstveno tematiko, zlasti sta to fakulteti za strojništvo in za kmetijstvo. Moderator in nastopajoči na konferenci psiholog Peter Umek pa je pojasnil, da se vse bolj zavedajo, da ni samo klasični kriminal tisti, ki ogroža posameznike in družbo.