Vgradnja v pasivno hišo

Ob preračunavanju stroškov za gradnjo pasivne hiše se izkaže, da se bo investicija zaradi vedno dražjih energentov povrnila že v nekaj letih. Potrebno je vedeti, da sodobne stavbe vedno bolj izpolnjujejo pogoje pasivne gradnje in je le še vprašanje časa, kdaj bo ta tehnologija gradnje prevladala.Stavbno pohištvo, ki ustreza strogim zahtevam za vgradnjo v tovrstne objekte, mora imeti toplotno prehodnost celotnega izdelka pod Uw = 0,8 W/m2K in toplotno prehodnost zasteklitve vsaj Ug = 0,7 W/m2K, ter biti vgrajeno po RAL smernicah za vgradnjo. Zanimiv je tudi podatek, da je bil v

Evropskem parlamentu dan poziv, da naj bi od leta 2011 vse novogradnje izvajali v pasivni tehnologiji (29 člen Resolucije Evropskega parlamenta 2007/2106).

Hrup, toplota in zrakotesnost

Montaža na osnovi RAL standarda omogoča tudi doseganje boljše zvočne izolacije celotnega okna, kar je najbolj opazno v zelo hrupnih okoljih, ki dosegajo V. in VI. razred hrupnosti. Ob pravilni vgradnji na ta način dosežemo, da ima vgrajeno okno enako zvočno izolirnost kot vstavljeno steklo (RWo = RWs).

S tako montažo odpravimo toplotne mostove med okvirjem in špaleto ter učinkovito zatesnimo režo med oknom in okensko odprtino. Pri tem je pomembna predvsem kombinacija materiala za notranjo in zunanjo tesnitev rež glede na obstoječe gradbene konstrukcijske pogoje. Vse stične površine med oknom in okensko odprtino morajo biti ravne, gladke, suhe, čiste ter brez prahu in maščob. Znotraj uporabimo za zrak in vodo neprepusten tesnilni butilni trak s kopreno EGOFERM RS, zunaj pa  predkomprimiran tesnilni trak EGOPREN C-2 ter dodatno zatesnitev s silikonom z odprto celično strukturo, EGO SILIKON 333 ali 630. Vmesni prostor je potrebno zapolniti z montažno peno velike gostote in manjšo ekspanzijo, na primer  EGOMAT PU peno, za vgradnjo poleti ali pozimi.

Zahteve za okna in vrata

Izdelana morajo biti po standardu SIST EN 14351-1:2006 kprA1:2009, ki določa, kakšne zahteve mora izpolnjevati izdelek. Trpežnost pri obremenitvah z vetrom določa SIST EN 12210, pri čemer za Slovenijo priporočamo vsaj razred 4C, za zelo vetrovna področja pa razred 5C.

Vodotesnost obravnava SIST EN 12208, napake v proizvodnji pa lahko povzročijo velika odstopanja od tega standarda. Še posebej, če proizvajalec pri vrhu okna izrezuje ali izpušča tesnila. Zato je za kupca zelo pomembno, da je postopek izdelave oken in vrat nadzorovan s strani za to usposobljenih in pooblaščenih organov. Pri nas to opravlja Zavod za gradbeništvo Slovenije. Priporočena vrednost za eno in dvoetažne stavbe je 4A, za dvo in troetažne stavbe je 7A, za večetažne pa mora biti 9A.

Prepustnost zraka na pripirah obravnava standard SIST EN 12207. Svetujemo, da je element za običajne stavbe vsaj v kategoriji 3, za pasivne in nizkoenergijske hiše pa ne manj kot 4. Pomemben je še faktor toplotne prehodnosti celotnega okna, pri čemer morata biti faktorja stekla in profila čimbolj enaka. Velikokrat je podan samo podatek za steklo, na primer Uw=1,1 W/m2K, pri čemer proizvajalci namerno izpustijo podatek za okvir in krilo okna, ki pa je žal velikokrat pod vrednostjo Uw=1,6 W/m2K, zaradi česar je skupna toplotna prehodnost okna veliko slabša, kot kažejo navedeni podatki.