Pri pravilno orientirani hiši so velike steklene površine pretvornik sončne energije v toploto. Pri tem moramo paziti, da ne uporabimo stekel s preveliko toplotno zaščito, refleksnim nanosom in podobno. Če želimo pretvarjati sončno svetlobo v toploto skozi okna, so za to še najbolj primerna okna s faktorjem 1,1 W/m2K. Seveda morajo biti detajli okrog oken ustrezno izdelani in celotna hiša primerno izolirana.

Zunanje mrežasto senčilo na strešnem oknu zadrži do 80 % sončne toplote.

Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se naredijo preboji v strehi. Na izbiro je strešno okno ali frčada. Frčade naredimo takrat, ko je potrebno povečati prostor, kar pomeni, da mora biti frčada dovolj velika. Za osvetljevanje prostorov so bolj primerna strešna okna.

Toda ali je za energijsko učinkovit objekt res potrebno vgraditi najdražje materiale in elemente? Ali res potrebujemo visoko izolacijska okna, da bo naš objekt energijsko učinkovit?

Začnimo pri zasnovi okenskih odprtin. Najprej je treba pri načrtovanju postavitve hiše upoštevati njeno lego. Najdaljša stranica hiše, ki ima tudi največ steklenih površin, naj bo usmerjena na jug. Ne le zaradi tega, ker je to najdaljša stranica, ampak tudi zato, ker je običajno na tisti strani napušč. Z dolžino napušča lahko zelo enostavno kontroliramo vpad sončne svetlobe in s tem tudi toplote v prostore.  Pozimi, ko je sonce nizko,  napušč uravnava vstop svetlobe v prostor skozi steklene površine, poleti pa preprečuje sončnim žarkom, da bi segrevali prostor. Pri takšnem načinu projektiranja so steklene površine lahko veliki pridobitniki sončne energije. V zimskem času segrevamo prostor tudi s soncem, ki prodira v prostor. Z ozirom na vedno bolj suhe in sončne zime je postavitev hiše v prostor vedno bolj pomembna.

Napušč nad okni v pritličju je tako dolg, da zadrži sončne žarke poleti in hkrati spušča nizke zimske žarke v notranjost pozimi. Še posebej je to dobrodošlo v jesenskih in spomladanskih dneh, ko je zunaj še tako hladno, da bi bilo potrebno hišo ogrevati s plinom ali oljem.

Notranja senčila na strešnem oknu dodatno pripomorejo k toplotni zaščiti oken pozimi. Na primer senčilo, ki popolnoma zatemni prostor, zmanjša U okna za 0,2W/m2K pri oknu z zasteklitvijo 1,1.

V pritličju nam vstop sončnih žarkov uravnava napušč. Kaj pa mansarda? Okna na čelih hiše običajno niso dovolj, zato se naredijo odprtine v strehi. V ta namen lahko uporabimo strešno okno ali frčado. Slednja že v osnovi ne nudi toliko svetlobe kot strešno okno. Z njo povečamo prostor, zato je prava rešitev, če večje prostore tudi potrebujemo. Za osvetljevanje prostorov v mansardi  so bolj primerna strešna okna. Ker so obrnjena direktno proti soncu, je potrebno nanje namestiti tudi zunanja senčila za preprečevanje vdora vročine v letnem času. V hladnejših dneh namestimo notranje senčilo in s tem zmanjšamo toplotne izgube pozimi.

Velika dilema so tudi U in g faktorji pri oknih. Splošno prepričanje o tem, da je za stavbo bolje če sta faktorja nižja, je »dvorezen meč«. Z njihovim nižanjem zagotovo zmanjšamo energijske izgube skozi okenske odprtine, vendar znižamo tudi energijske pribitke. Če sem prej omenila, kako lahko z napuščem kontroliramo vpad sončne toplote in svetlobe v prostor, je pri zelo nizkih U in g faktorjih to skoraj nepomembno. Če uporabimo precej običajno zasteklitev na oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/m2K in g = 0,59 so toplotni dobitki tolikšni, da se skoraj izravnajo z izgubami. Seveda moramo pri takšnih zasteklitvah poskrbeti  za ustrezna senčila, tako poleti kot pozimi. Prav tako so okrog oken pomembne vse ostale podrobnosti, skupaj s pravilno izvedeno izolacijo.

Pri izbiri steklenih površin ni pomembna le njihova velikost in izbira okvirjev, ampak tudi izbira projektanta in izvajalca. Vsekakor je odločilno, da se tudi naročniki projekta oz. investitorji objekta zavedajo vseh ključnih elementov za pravilno načrtovanje okenskih odprtin, saj je to pomembno za kasnejše udobje bivanja.