Ludvik iz Kranja sprašuje o pravilni menjavi oken in o pogojih subvencije Eko sklada. Sedaj so v starejši stavbi vgrajena stara škatlasta okna z notranjimi roletnimi škatlami.

Odgovor: Okna naj bodo kvalitetna, zatesnjena,  izolacijska, z lesenimi okviri, s toplotnozaščitnimi  okenskimi  stekli  s plinskim polnjenjem  in  z IR kovinskim  nanosom. Pravica do nepovratne finančne spodbude Eko sklada se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za zamenjavo obstoječega zunanjega stavbnega pohištva, t.j. oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev pri obnovi stanovanjske stavbe, z vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega, s toplotno prehodnostjo celotnega okna U ≤ 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj). Okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve morajo biti vgrajene po načelu tesnjenja v treh ravninah, kar opredeljuje RAL smernica za načrtovanje in izvedbo montaže zunanjega stavbnega pohištva.

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za zamenjavo oken v stanovanjskih stavbah, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2003. Višina nepovratne finančne spodbude znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 100€ na m2 oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, za največ 30 m2 zamenjanega zunanjega stavbnega pohištva na posamezno stanovanjsko enoto.

Pravilna vgradnja oken, npr. po principu smernic RAL upošteva:

1. difuzijska zapornost izolacije okenske rege z notranje strani,

2. toplotno in zvočno izoliran obod okna,

3. vodotesnost vgradnje okna - difuzijsko odprto izolacije okenske rege z zunanje strani,

4. zadostno sidranje oz. primerna razdalja in razporeditev ter globina sider,

5. primerna velikost in obdelava odprtine - rega odvisna od velikosti elementa, špaleta naj bo pred vgradnjo okna fino ometana.

Senčila za preprečevanje vdora toplote naj bodo zunanja. Sodobna okna so dobro zatesnjena in imajo malo ventilacijskih izgub. Zato je tudi naravna ventilacija prostorov manjša in je potrebno prostore intenzivneje prezračevati ali pa vgraditi sistem mehanskega prezračevanja. Energijsko najučinkovitejša je vgradnja prezračevanja z vračanjem energije. Centralni prezračevalni sistem z vračanjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kvaliteten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih tekočih stroških. Javni poziv Eko sklada za nepovratne finančne spodbude občanom je objavljen na www.ekosklad.si.

Jože: zanima me turbina Benkatina, o kateri ste pisali v 9. številki revije v juniju leta 2008.

Odgovor:

Turbina je proizvod izraelske firme Leviatan Energy, in je tudi patentirana. Namenjena je proizvodnji elektrike in jo vgrajujejo v vodotoke, iz katerih z drugimi znanimi hidroelektričnimi napravami do sedaj nismo mogli ekonomično pridobiti elektrike. Postavimo jo lahko v obstoječe napeljave, odtoke ali vse sisteme, v katerih se pretaka čista ali umazana voda. Vgrajena je lahko v odprte kanale, kanalizacijske in industrijske odtoke, odtoke deževnice in druge napeljave. Uporabljajo jo tudi v izpustnih napeljavah naprav za razsoljevanje vode, v potokih in manjših rekah.

Za podrobne informacije je potrebno stopiti v stik s proizvajalcem na

www. leviathanenergyinc.com

Vzdrževanje v industriji predstavlja pomemben dejavnik, predvsem za povečanje zanesljivosti delovanja strojev kot zmanjševanja stroškov v vseh industrijskih panogah.

Franc: kje lahko kupim priključek za zajem vode iz odtočne cevi žleba

Odgovor: Odvzemnik deževnice s filtrom in cevnim priključkom smo našli v katalogu podjetja Armex Armature (http://www.cistilnenaprave-dezevnica.si) za žleb premera od 70 do 100 mm, kataloška številka 344110.

Nekaj tovrstnih izdelkov pa lahko najdete tudi v bolje založenih trgovinah kjer prodajajo žlebove in odtočne cevi.

Borut: Pohvala za revijo in spletni portal. Edino kar bi mogoče pripomnil je, da precej člankov glede novosti pišejo tisti, ki to prodajajo in se normalno hvalijo. Rad bi več člankov z neodvisnimi mnenji glede novosti in proizvodov. Ne glede na to nudite res veliko informacij. Pred kratkim sem obnovil fasado na starejši Marlesovi montažni hiši. Sedaj je skupne izolacije nekje trinajst centimetrov zunanje stene ter dvajset kamene volne s paropropustno folijo na tleh podstrešja. Podstrešje ni pohodno in ni niti uporabno, ker je precej nizko. Hiša je na obali. Do sedaj je bilo podstrešje zračno, z obnovo fasade pa smo zračne reže pod simsi zaprli. Zanima me, ali je potrebno narediti zračenje podstrešja ali je boljše, da je podstrešje tesno? Kako je z kondenzom v primeru zaprtja pozimi? Ali je poleti boljše prezračevati? Zanima me še koliko sme znašati temperaturna razlika zunaj in na podstrešju, da se ne pojavlja kondenz.

Odgovor: Povečevanje debeline izolacije je dober poseg, zapiranje podstrehe pa ne. Z odprtinami na primernih mestih je potrebno spet omogočiti dobro prezračevanje. Temperatura okoliškega zraka in strešnikov mora biti čim bolj izenačena, drugače bo na njih kondenzirala vlaga in v notranjosti začela močiti izolacijo, zato je naravno prezračevanje najboljša rešitev. Temperatura kapljišča se skupaj s temperaturo zraka ves čas spreminja, zato jo lahko določamo samo s stalnim merjenjem. Priporočena debelina izolacije podstrehe je med 20 do 40 cm, zato lahko izboljšave dosežete s povečevanjem debeline izolacije in ne z zapiranjem podstrehe.

Andrej: V reviji ste objavili opis sistema fotovoltaičnih modulov, ki jih lahko kupec sam sestavi in namesti na primerno mesto. Kot proizvajalca sta nevadeni dve podjetji. Zanima me, kje se da te proizvode kupiti.

Odgovor: Obe nastajajoči podjetji sta bili nagrajeni za svoja prizadevanja na tekmovanju Green Challenge, nagrade pa financira nizozemska firma Postcode Lottery. Firma Veranda v tem času nima svoje internetne strani, podjetje Armageddon Energy pa na svoji strani (www.armageddonenergy.com) vzpodbuja bodoče kupce, naj se prijavijo kot interesenti. Trdijo, da bodo njihovi izdelki kmalu na razpolago po sprejemljivih cenah, več od tega pa trenutno ne ponujajo. Kaže, da pot od ideje, do prejete nagrade in pošiljanja izdelka na trg še ni končana, zato bo potrebno še malo počakati in videti, kaj se bo zgodilo.

Matej: prosim da mi posredujete podatke (v kolikor z njimi razpolagate) kolikšna je proizvodnja CO2 [kg] na kW koristne energije, pri elektriki v SLO, zemeljskem plinu in kurilnem olju.

Odgovor: količina toplogrednih plinov, med drugim tudi CO2, je v 80% posledica kurjenja fosilnih goriv. V ozračje pošiljamo trenutno takšne količine teh plinov, da jih obstoječi naravni procesi ne morejo več sprejeti in spreminjati v druge oblike energije, na primer drevesa jih spremenijo v les. Količina CO2 ki je posledica proizvodnje elektrike se močno razlikuje glede na vire, zato povprečna količina, ki je nam znana, znaša 0,35 kg CO2 na kW proizvedene elektrike. Zemeljski plin spada med najmanj obremenjujoče energente in ima v enem kubičnem metru 1,87 kg CO2, liter kurilnega olja pa 2,71 kg, liter bencina pa 2,34 kg CO2.

Dare:

V članku g. Franca Kalana z dne 03.11.2011 navajate,"da na osnovi številnih odlokov države in občin, ogrevanje prostorov in vode z elektriko ni več dovoljeno". V nadaljevanju predstavljate ogrevanje s TČ, ki jih poganja elektrika in opisujete klasičen način ogrevanje sanitarne vode z el. bojlerji. Ali lahko navedete katere odloke ste pri pisanu imeli v mislh?

Odgovor:

O vprašanju ogrevanja stanovanj in sanitarne vode z električno energijo so obširne razprave. Tu vam le na kratko lahko napišem, da je stališče stroke jasno, velja za celo Slovenijo, navedeno je:

-  na spletni strani Inženirske zbornice www.izs.si, Ur .l. 31/84

- v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), Ur l. 52/10, ki velja od 1.7.2010,

- v Tehničnih smernicah gornjega Pravilnika PURES,

- v Pravilniku o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov in PTV, Ur. l. 31/84...

Med drugimi v Ljubljani je še strožji Pravilnik o načinu ogrevanja na območju MOL, Ur. l. RS 131/03, 84/05.
Če niste iz Lj., vas to ne zanima, za vašo občino se pozanimajte tam, sicer pa je dovolj republiški zakon.
Odkar so možne rešitve s TČ tudi v stan. blokih namreč ne more biti olajševalnih okoliščin, navedenih "razen v izjemnih primerih.."
Vsi energ. svetovalci v Sloveniji se držimo tega stališča, da odsvetujemo klasično ogrevanje in PTV z elektriko.

Pripominjam pa, da TČ, ki jih omenjate, niso predmet tega. Za kaj več mi prosim pošljite naslov in tel.št..

Jožica: Odločili smo se za montažno hišo. Narejena je talna plošča brez kleti. Zanima me, kako naj talno ploščo izoliramo. Nekateri so mnenja, da je ni potrebno posebej izolirati, ker je teren peščen. Kakšno izolacijo bi vi priporočali, kakšno debelino itd.

Odgovor: Značilnost novejših dobro izoliranih objektov je ta, da so stavbe brez kleti in da armirana talna plošča ne leži na zemlji ampak na toplotni izolaciji. To je lahko plast kroglic iz penjenega stekla ali več plasti križno položenih polistirenskih plošč visoke gostote. Za primerjavo, pasivne hiše imajo okrog 16 cm, nizkoenergijske pa okrog 25 cm toplotne izolacije pod ploščo. Izolacijska sposobnost peščenega terena je zanemarljiva, zato ga ne moremo šteti kot izolacijo. Če hočete vašo hišo proti tlom dobro izolirati, bi morali pod estrihe položiti debelejšo plast izolacije, zaradi tega pa bo potrebno podložiti obodne in notranje stene, da strop ali vratne odprtine ne bodo prenizke. Ta detajl naj predlaga in reši dobavitelj montažnih elementov.V vašem primeru lahko izolacijo položite pod estrihe, predlagamo debelino okrog 15 cm, (na primer Fragmat tip EPS 100 ali podobne) saj je naknadno več ne boste mogli vgraditi. To je tudi naložba za vso življenjsko dobo stavbe.

Stanko: Pred približno 30 leti smo se vselili v nedokončano hišo, ki smo jo z leti dogradili. Gradnjo sem osebno nadziral, izolacijo proti vlagi sva z ženo sama in skrbno izvedla, zato do  sedaj ni bilo v kleti ali v pritličju opaziti niti najmanjših sledov  vlage. Fasada je izolirana, opečni zidak 20 cm, 5cm stiropor, 8cm porolit in klasična fasada. Okna so bila lesena  in dvodelna, z navadnimi šipami. Blizu oken je bilo kar hladno, zlasti v hudi zimi. Kljub vsemu smo v praktično dvostanovanjski zgradbi (11 x 8m) zaradi kvalitetne izolacije pokurili manj kot 2000 l kurilnega olja. Lani smo vgradili nova okna – lesen okvir in termopan zasteklitev. Že v poznem poletju, kljub stalnemu zračenju v letnih mesecih, je bilo na stenah tik nad tlemi opaziti nekaj zelene plesni, ki pa se je z zimo še pomnožila in razširila tudi na omare (dnevna soba z jedilnico in spalnica). Kako naj preprečimo in ustavimo plesen?

Odgovor: Pri igranju šaha ali v tehniki nikoli ni možno napraviti poteze, ne da bi s tem spremenili razmerja. Plesen je postala problem skoraj vseh, ki so z vgradnjo novih oken zatesnili svoja domovanja. Ker pri vas zaradi dobre hidroizolacije vzrok ne more biti kapilarna vlaga, ki jo stavba vleče iz tal (čeprav bi prvi trenutek, zaradi pojava nizko nad tlemi pomislili na to), ostane samo pomanjkljivo prezračevanje. Na to kaže tudi rast plesni na pohištvu.

Prvi ukrep je naravno prezračevanje, pri tem pa ni vseeno katera okna odpiramo. Ugotovimo, iz katere strani običajno piha veter in odpiramo okna na vstopni in na nasprotni strani stavbe. Drugi ukrep je vgradnja kuhinjske nape in ventilatorja v kopalnico. Pri tem pa je potrebno vedno omogočiti tudi vstop zunanjega zraka v te prostore, saj je drugače učinek, kljub tulečim ventilatorjem, ničen. Pozimi je zunanji zrak zelo suh, zato bo izmenjava dobro učinkovala, seveda pa s tem izgubimo tudi nekaj toplote.

Tretji ukrep je nakup prostorskega sušilnika zraka, ki sicer porabi nekaj elektrike, vendar uspešno izloča vlago. O tem smo pisali v 23. št. naše revije v članku Prezračiti ali splesneti. Pomembno je tudi, da povzročimo kroženje zraka v prostorih

Četrti možni ukrep je vgradnja majhne prezračevalne naprave z rekuperatorjem, ki prezrači prostore, vrne toploto vanje in je z energetskega stališča dobra naložba, za katero lahko dobite tudi subvencijo. Pri tem bo dobrodošel nasvet strokovnjaka ali vsaj tistega, ki vam bo napravo prodal. Če pregledate oglase v reviji ali v iskalnik vpišete »prezračevanje z rekuperacijo« boste dobili vrsto ponudnikov med katerimi se lahko začnete odločati. O odstranjevanju plesni s kemijo namerno nismo pisali, saj je potrebno odstraniti vzrok, ne posledic.

Narava nam je danes pokazala, da se topli dnevi počasi poslavljajo, za njimi pa prihajajo vse bolj hladni jesenski dnevi.

Mateja iz Dravograda gradi nizkoenergijsko hišo s talnim ogrevanjem in sprašuje za izbiro toplotne črpalke za ogrevanje.

Odgovor: Toplotna črpalka (TČ) jemlje toploto iz toplotnega vira (zunanji zrak, voda, zemlja), jo s pomočjo električne energije dvigne na višji temperaturni nivo in odda toploto v ogrevalni sistem. V povprečju daje TČ trojno količino toplote glede na količino porabljene elektrike (z eno kilovatno uro električne energije odda tri kilovatne ure toplote), odvisno od razmerij vstopne in izstopne temperature. Temperatura ogrevne vode v novogradnjah je dovoljena do 35°C, kar pomeni, da so TČ primerne za nizkotemperaturno (talno) ogrevanje energijsko varčnih hiš in ogrevanje sanitarne vode. Energijski učinek TČ je zelo ugoden. Okoljska primernost TČ je vprašljiva, če TČ uporablja za svoje delovanje elektriko, ki ni proizvedena iz obnovljivih virov. Finančni učinek je odvisen od razmerja cen razpoložljivih energentov (elektrika, zemeljski plin, naftni plin, kurilno olje, drva…) in ni enak energijskemu. Ob sedanjih cenah energije in strojne opreme je investicija v TČ ekonomsko upravičena predvsem v povezavi s subvencijami.

TČ potrebuje vir toplote, ki je običajno:

-              talna voda, zelo primeren vir toplote, saj ima temperaturo med 8 in 10°C, neodvisno od zunanje temperature. Ta toplotni vir lahko uporabljate celo leto (monovalentno obratovanje). Pridobiti morate koncesijo za izkoriščanje vodnega vira. Potrebujete dve vrtini, približno 25 m narazen, iz prve črpate talno vodo, v drugo pa vračate  ohlajeno, neonesnaženo vodo. Dovolj izdatni in primerni vodni viri so redki. Za ogrevanje dobro izolirane stanovanjske hiše potrebujete stalni pretok okoli 0,5 l/s. Talne vode ni ekonomično črpati iz večjih globin.

-              energija zemlje, primeren vir toplote za celoletno energijsko oskrbo hiše (monovalentno obratovanje). Uporabljeni so razni načini odvzema toplote:

-              ploskovni kolektorji, kjer je cevni razvod položen v globini 1 do 2 m in zasut. Približna površina zemljišča, pod katerim je cevni razvod, je 1,5 do 3 krat večja od ogrevne površine hiše. Na tem zemljišču ni priporočljivo sajenje dreves, nekoliko kasni vegetacija.

-              kanalski kolektorji so cevi, položene v stene kanalov, globokih do 3 m. Dolžina cevi je podobna kot pri ploskih kolektorjih, vendar je potrebna manjša površina zemljišča. Podobne so kolektorske košare.

-              kolektorske vrtine so vrtine, globoke do približno 100 m, v katere sta vložena po dva para cevi za odvod toplote zemlje. Vrtine je možno narediti v urejenem vrtu in ne potrebujejo veliko prostora.

-              zunanji zrak, toplotni vir, ki je vedno na voljo, uporaben zlasti v prehodnem obdobju, vendar je ob nizkih zunanjih temperaturah energijsko manj primeren. Običajno se uporablja v bivalentnih sistemih, kar pomeni, da ob nižjih temperaturah obratuje drug način ogrevanja (plinski kotel, elektrika, biomasa…). Sistem je primeren za naknadno vgradnjo, še posebej za milejše klimatsko področje. Pri TČ zrak/voda je potrebno paziti tudi na zvočno zaščito okolice. Uveljavljene so tri izvedbe toplotnih črpalk, deljena, kompaktna zunanja in kompaktna notranja izvedba.

Glede na vaše potrebe in možnosti svetujemo, da izberete kompaktno zunanjo izvedbo toplotne črpalke zrak/voda, v stavbi pa vgradite kombinirani hranilnik toplote/bojler. Tovrstna kombinacija potrebuje najmanj prostora v hiši. Pred nabavo preverite reference za izbrani proizvod.

Andrej: Kako izračunati ali izkustveno določiti minimalno debelino zračnega sloja pri ravni strehi, da bo vzgon zraka še dovolj velik za prezračevanje?

Odgovor: V strešinah z nagibom znaša priporočena debelina prezračevalne plasti okrog 4 cm, prezračevanje pa je posledica vzgona ogretega zraka. Zrak odnaša kondenzirano vlago pod strešniki in hladi strešno konstrukcijo. Če ste v vprašanju mislili na vodoravno streho, pri tem naravnega vzgona ne moremo doseči, lahko računamo samo na prepihovanje, ki ga povzroča veter, s povečanim tlakom na eni strani in podtlakom na drugi strani stavbe. Vstop in izstop moramo omogočiti z dovolj velikimi zamreženimi odprtinami, viri za izračun ventiliranja takšne konstrukcije pa nam niso znani.

Alojz: Revija varčujem z energijo, je vredna vse pohvale. Članki so zanimivi, strokovno na visoki ravni. Žal pa vas pri pisanju kdaj pa kdaj tudi malo zanese. V članku prednosti električnih dvokoles, navajate raziskave švicarskega instituta, ki predstavlja popolnoma neverjetno študijo. Trditve iz prvega odstavka so popolnoma napačne, zato me zanima, kateri institut objavlja takšne neumnosti.

Kdor pozna delovanje bencinskih motorjev in zavezujoče Euro norme izpušnih plinov, bo dobro premislil preden zapiše takšno neumnost. Zanimivo je tudi, da strokovnjaki ,ki pišejo takšne tekste, delijo skuterje na E-skuter, E-skuter na zeleno el. in E-skuter na bencin. Halo ? Tipično za od realnosti oddaljene raziskovalce, takšne, ki v svoji dolgoletni karieri niso ustvarili ničesar, razen kupa papirjev. In to je res ekološka škoda! Lep pozdrav in uspešno delo v bodoče.

Odgovor: V reviji zagotovo delamo napake, slogovne, jezikovne in strokovne. Vendar se trudimo, da bi tega bilo čim manj. Poskušamo se čim bolj držati gesla »bralec je kralj« in podajati sporočila kratko, jedrnato in razumljivo. Alojzove pripombe jemljemo z delčkom ponosa, saj je objavljeno podrobno prebral, o tem premišljeval in reagiral.

Ker vemo, da revijo berejo tudi specialisti za posamezna področja, vire skrbno izbiramo. Podatke o slabem vplivu motociklov smo vzeli iz revije Environmental Science & Technology, raziskavo pa so opravili strokovnjaki švicarskega inštituta ETH iz Züricha. Švicarji so tiha, vendar po našem vedenju vodilna evropska nacija, ki vlaga velika sredstva v raziskave in projekte s področja varovanja okolja.

Še glede elektro skuterjev. Elektrika iz vtičnice je mešanica energije, ki je pritekla od različnih proizvajalcev. Cena zelene elektrike iz hidroelektrarn je ena od najbolj realnih, solarna elektrika je subvencionirana, cena elektrike iz nukleark pa je zagotovo prenizka, saj ne zajema stroškov razgradnje, saj prava cena tisočletja dolgega varovanja visokoradioaktivnih odpadkov ni znana. Nemci na primer letno porabijo gigavate elektrike za stalen pogon črpalk, ki sesajo vodo iz opuščenih rudnikov premoga v Porurju, ki leži na premogu in je prekopano kot švicarski sir. Če bi zaradi izpada črpalk voda zalila rudnike, bi se polovico Porurja s cestami in stavbami vred pogreznilo. Kakšna je torej prava cena elektrike iz nemških termoelektrarn na premog? In zato je skuter, ki baterije polni izključno na »zeleno« elektriko okoljsko v prednosti.

Lenart iz Ljubnega bi rad zamenjal star kombiniran kotel za centralno radiatorsko ogrevanje in električni bojler za sanitarno vodo. Sprašuje, na kaj mora biti pozoren ob izbiri nove kurilne naprave za ogrevanje in grelnika sanitarne vode.

Odgovor: Osnova energijsko učinkovitega objekta je ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna zaščita, tesnost ovoja zgradbe in energijsko učinkovita zasteklitev, prezračevanje, ogrevanje ter raba obnovljivih virov. Ukrepi naj bodo uravnoteženi.

Svetujemo, da pripravite plan energijske sanacije hiše tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo zboljšali bivalni pogoji. Prioriteto ukrepov določite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vračilo investicije. Toplotna izolacija zunanjega ovoja hiše naj bo znatna, vsaj po kriterijih Eko sklada za nepovratna sredstva. Poleg tega je pomembna raba obnovljivih virov energije, prezračevanje z vračanjem energije odpadnega zraka, energijsko učinkovita okna, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, energijsko učinkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni princip rabe sončne energije, zmanjševanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi.

Cenovno najugodnejša so drva, vendar je potrebno vsakodnevno ročno posluževanje, sekanci in peleti pa omogočajo avtomatsko obratovanje kurilnih naprav. Investicija v primerno kotlovsko postrojenje je visoka, vendar se jo da znižati z občinsko in državno finančno pomočjo. Sodobnih kotlov na lesno biomaso ni mogoče primerjati s klasičnimi kotli na trdna goriva, saj imajo večjo učinkovitost, manjšo emisijo škodljivih snovi in uporabniku prijaznejše rokovanje. Za ogrevanje z biomaso izberite specialno kurilno napravo.

Kotli na drva: Drva se običajno dostavljajo kot metrske cepanice. V kotlih se uporabljajo v dolžinah do 50 cm. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno skladiščenje vsaj 6 mesecev v pokritem zračnem prostoru. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v prvi fazi se gorivo segreje in uplini, v drugi pa popolno zgori.   Enostavni kotel na drva obratuje pri nazivni moči in ima ročno nastavitev dovoda primarnega in sekundarnega zraka, avtomatski kotel pa ima samodejno regulacijo dovoda primarnega in sekundarnega zraka glede na parametre dimnih plinov in temperaturo kotla. Zaloga drv v kotlu običajno zadošča za celodnevno porabo. Ob gorenju se sprošča več toplote, kot je trenutno potrebno za ogrevanje/pripravo sanitarne vode. Višek toplote je hranjen v vzporedno vgrajenem velikem hranilniku toplote. HT je izoliran vodni rezervoar, ki prevzema presežno toploto iz kotla in jo po končanem zgorevanju dovaja v ogrevalni sistem. V praksi to pomeni, da pri enkratnem kurjenju dnevno ogrevamo objekt in sanitarno vodo cel dan. Velikost hranilnika je odvisna od velikosti zalogovnika goriva, nazivne moči kotla in toplotnih potreb objekta. Osnovno vodilo je, da je volumen hranilnika najmanj 50 l/kW nazivne toplotne moči kotla.

Priprava  sanitarne vode naj bo v ločenem centralnem hranilniku.  V poletnem  času  naj bo ogrevana z energijo sonca. Izjemoma, če lokacija in orientacija stavbe ne omogoča rabe sončne energije, svetujemo rabo toplotne črpalke sanitarne vode zrak/voda. Med  ogrevalno sezono naj bo sanitarna voda dogreta s pomočjo kotla.  Velikost  bojlerja je odvisna števila in navad stanovalcev ter od načina ogrevanja. Direktna raba elektrike za segrevanje sanitarne vode ni primerna.

Darja: Spomladi nameravamo izolirati notranjo steno prostora, ki od nekdaj plesni. Sicer bomo naš blok letos tudi od zunaj izolirali, vendar smo se odločili, da mi ostanemo pri naši odločitvi - torej, notranja izolacija stene 5 x 2,5m, beton. Kakšen je najprimernejši način izoliranja. Do sedaj smo imeli v mislih le zaščitno folijo, na katero pride stirodur (7cm) in nato še mavčna plošča. Kaj pa Fibran materiali, o katerih sem brala.

Odgovor: Stena je vlažna zato, ker je najhladnejša ploskev v stanovanju. Predlagamo, da počakate na učinek zunanje izolacije, pred tem pa steno s prezračevanjem dobro izsušite v poletnem času in pred jesenjo ne polagate nobene notranje izolacije. Najprej pa vse ploskve premažete z enim od  sredstev za odstranjevanje plesni in počakate, da se popolnoma osuši (navodilo proizvajalca). Nato mehanično, z zidarsko lopatico ali drugim primernim orodjem ostrgajte vse plesnive ploskve. Pri tem bodite kar grobi, ostrgajte omet do dva milimetra v globino. Steno nato zgladite z izravnalno maso in pobarvajte.

Če boste kljub temu jeseni polagali notranjo izolacijo, ob steno najprej postavite konstrukcijo iz 5 cm širokih kovinskih pocinkanih stojk, način postavljanja vam bo pojasnil prodajalec. Sloji si nato od zidu navzven sledijo: 5 cm mineralne volne v ploščah (n.pr. Knauf DP 5), ki jo vstavite med stojke. Nanje privijete OSB plošče, ki delujejo kot parna ovira, vse stike (plošča/ plošča in plošča/ stena) pa prelepite s trakovi ( n.pr. Airstop - www.ekoprodukt.si). Nanje nato privijete mavčne plošče, sledi kitanje in barvanje. Morebitne vtičnice in stikala je potrebno dvigniti na novi nivo stene in jih skrbno zatesniti. Tak sistem je preizkušen in deluje, plošče Stirodur in Fibran so tudi uporabne, vendar primernejše za druge namene.

Ciril: v članku  v "Svetovalcu "sem prebral o kadi Twinline. Zanima me. ali se dobi kje pri nas in njena približna cena. 

Odgovor:

Proizvajalec in prodajalec kombinirane kopalno - pršne kadi je avstrijska firma Artweger, ki pa ima svoja predstavništva v več državah, med drugim tudi v Italiji. Stik lahko najenostavneje vzpostavite po elektronski pošti, in jim pišete v nemščini ali angleščini, ter tako najhitreje pridobite vse potrebne podatke. Proizvajalec je renomirana in resna firma, saj so veliko svojih kadi instalirali tudi v hotelih, klinikah in drugih javnih ustanovah. Po mojih informacijah kad stane med 2000 in 2400€, odvisno od velikosti. Na naslovu www.artweger.at najdete vse podatke, ki vas še zanimajo.

Aleš: Oče je pred približno 30 leti nabavil IMP solarni sistem. Na koga naj se danes obrnem za rezervne dele. Lokalni električarji niso najbolj navdušeni nad popravili. Običajno pridejo, pogledajo in odidejo.

Odgovor: Ker omenjate samo električarje sklepamo, da je težava v elektro ali elektronskem delu instalacije in ne v cevni napeljavi ali njeni netesnosti, kar je po 30 letih delovanja pravzaprav pohvalno za izvajalca. Podjetje IMP ne obstaja več, krmiljenje sistema pa lahko izvajate tudi s sodobnejšo elektroniko, na primer diferenčnim regulatorjem proizvajalca Seltron, cena okrog 120 €, podroben opis težave jim pošljite na www.seltron.si izberite enega od prodajnikov v rubriki kontakti.

Bogomir: Posameznik lahko prispeva k varčevanju ali pa dela obratno. Mislim, da morajo za učinkovito delovanje občine prevzeti večjo vlogo v smislu zdravljenja Zemlje. In tako naprej, do nivoja države. Varčevanje je možno na več koncih, avtomatika, javna razsvetljava, sončni kolektorji, toplotne črpalke, vetrni generatorji, in seveda ugodni krediti za vse skupaj. Mislim, da je problem v glavah saj velja, da je od  dobrega do slabega pot kratka, iz slabega do dobrega pa dolga in draga.

Odgovor:

V pismu ste našteli veliko problemov in zanimivih misli, da bo na kratko težko odgovoriti. Pravilno ste ugotovili, da imamo posamezniki moč, da nekaj spremenimo, če se za to odločimo. Če odgovor strnemo v čim krajšo obliko, se rešitev nahaja v osnovnem sporočilu »vrnitev k skromnosti«. Ta stavek je menda izrekel slovenski škof, na simpoziju, ki so ga priredili politiki v zvezi s energetskimi problemi. Politiki pa zaradi strahu, da ne bodo več izvoljeni, za sedaj nočejo izreči te edine pravilne formule za rešitev planeta. Mogoče pa se bo kdo ojunačil, bomo videli.

Andreja: Imamo centralno peč na trda goriva 36 kW, kurimo s smrekovimi drvi, 6 radiatorjev, dimnik je zidan (Schiedel), visok okrog 7m in 2m nižji od slemena. Ko zakurim imam peč znotraj mokro, dimnik pa ne vleče, tako da imam kurilnico vso v dimu. Kaj lahko naredim sama in katerega strokovnjaka naj pokličem, da nebi bilo vse skupaj predrago.

Odgovor: Pogoji za delovanje vaše peči niso preveč dobri, vzrokov za slabo delovanje pa je več. Vrh dimnika, ki sicer niti ni tako nizek, bi verjetno moral segati vsaj malo preko slemena hiše, zato slabši vlek. Za prikaz potrebne višine nad streho si oglejte skice na www.schiedel.si.  Peč je več kot enkrat prevelika za 6 radiatorjev, zato je stalno podhlajena, posledica je kurišče, mokro od kondenza in prehladen dimnik, ki tudi ne doseže primerne delovne temperature in vleka. Rešitve, ki bi bila hitra in poceni ni. Del rešitve je manjši, okrog 15 kW močan, sodoben kotel na drva in prilagoditev višine dimnika. Les smreke zaradi smolnatosti in slabega vleka oddaja veliko saj, zato najprej potrebujete dimnikarja. Elementov razvoda ne poznamo, temperaturo povratka v kotel je potrebno dvigniti (regulacijski ventil ali termostat, ki krmili obtočno črpalko), kar lahko predlaga instalater centralnih kurjav ob ogledu. Delna rešitev je lahko še polaganje izolacijskih šamotnih opek ali plošč na rob spodnjega dela kurišča, če je to možno, ki bodo omogočile vsaj delen dvig temperature v območju zgorevanja, na rešetki. Takšne opeke so lažje od običajnih šamotnih, so bolj luknjičave, podobne plinobetonskim blokom, in so običajno vgrajene v kurišča kovinskih sobnih peči na drva. Za bolj natančne predloge je potrebno imeti vse podatke o sistemu in stavbi, v katero je vgrajen.

Jože: v vaši reviji številka 22 ste svetovali g. Milanu uporabo polistirenskih plošč za izolacijo. Sam imam podoben problem, pa me zanima, kje lahko takšne plošče kupim.

Odgovor:

Na trgu izolacijskih materialov se nahaja na desetine izdelkov za različne namene, ki jih prodajajo pod raznimi trgovskimi, včasih zelo podobnimi, imeni, tako da je zmešnjava kar velika. Polistiren je enak material kot Stiropor, vendar tega imena običajno ne uporabljamo, saj je to zaščiteno ime proizvajalca BASF iz Nemčije.

Plošče iz polistirena (ali stiropora) lahko kupimo v vseh trgovinah z gradbenim materialom, na razpolago pa so v različnih debelinah in gostotah, ki so navedene v kg/m3. Plošče za visoko obremenjene dele, na primer cokl stavbe so visoke gostote in obarvane v rahlo zeleno ali modro barvo. Za notranjo izolacijo so primerne plošče proizvajalcev Novolit,  Demit ali drugih proizvajalcev.

Postopek postavljanja je enak kot smo ga opisali v odgovoru, ki ga omenjate.

Odgovor:
Nizkotemperaturni sistemi, poleg energetskih prednosti, prinašajo tudi nekaj pomanjkljivosti. Ena od teh je možnost okužbe z legionelo. Čeprav je tema skoraj vsak dan v časnikih, je resnična možnost okužbe veliko manjša, kot zgleda na prvi pogled.

Da bi se z bakterijo okužili, je potrebno vdihniti drobne kapljice v obliki aerosola, za kar je majhna možnost samo med tuširanjem, pitje okužene vode pa ne bo povzročilo nobenih posledic. V vodi, ki ima temperaturo pod 20 in nad 60°C, se bakterije ne morejo razviti. Čeprav je temperatura vode v vašem sistemu primerna za razvoj bakterij, se ob običajni dnevni porabi za pranje in tuširanje ter zaradi stalnega pretoka in dotoka sveže sanitarne vode iz omrežja, legionele ne bodo mogle razviti. Majhni hišni sistemi so veliko varnejši od večjih, saj v njih običajno ne nastajajo »žepi« v katerih voda lahko zastaja. Vsi znani primeri okužbe so posledica stika z vodo iz velikih hotelskih, bolnišničnih ali kopališčnih sistemov, za okužbo domačega solarnega sistema pa v Evropi še nismo slišali.

Jurij: v 70 let stari hiši smo zamenjali okna, zidov debelih 30 cm pa še nismo dodatno toplotno izolirali. Ogrevamo se s kombinacijo olje/ polena, na 40 m2 pa bi želeli vgraditi talno ogrevanje. Zanima me, kaj bi bila boljša rešitev – električno ali toplovodno talno ogrevanje, tudi z vidika ekonomike, ugodja in stroškov.

Odgovor: Talno ogrevanje je nekaj najboljšega kar lahko vgradite v svoje bivališče. Z njim lahko v prostore vnesete do 100 W/m2 toplote, torej do 4 kW toplote v vašem primeru. Če se izkaže, da so toplotne potrebe večje, bo potrebno priti talnemu ogrevanju »naproti« in izboljšati toplotno izolacijo zidov. To pa bi morali narediti v vsakem primeru, saj je vse stavbe potrebno zadovoljivo izolirati. Najtopleje priporočamo vgradnjo toplovodnega talnega ogrevanja, saj lahko energijo dobi iz vseh virov, ki si jih lahko zamislite, električno pa samo iz vtičnice. Če odštejete ceno polaganja estriha in izolacije pod njim, ki bi ju prav tako morali izvesti v vsakem primeru, bo talno ogrevanje cenovno na ravni radiatorskega ali še cenejše. Ena najpomembnejših lastnosti talnega pa je njegova toplotna vztrajnost, zaradi česar krajših prekinitev ogrevanja sploh ne opazimo.

Vprašanje:
Jernej: Kot mnogi drugi, sem tudi sam zaskrbljen zaradi pretiranega onesnaževanja in s tem povezanim segrevanjem ozračja. Zaradi tega sem se odločil, da naredim vse kar je v moji moči, da zmanjšam svoj vpliv na okolje in negativne spremembe v njem.

Ker s svojim vozilom prevozim veliko kilometrov, sem se odločil, da tukaj začnem. Po temeljitem študiju alternativ sta mi ostali dve možnosti: uporaba biodizla ali uporaba nespremenjenega rastlinskega olja. Odločil sem se za nespremenjeno rastlinsko olje, ker ima v primerjavi z bio dizlom mnoge ekološke prednosti (za proizvodnjo se porabi manj energije, ni stranskih produktov, kot je glicerin pri biodizlu), skratka je najbolj ekološka in neškodljiva možnost pogona dizelskega motorja, ki jo je mogoče uporabljati v Sloveniji. Pred tem sem se pozanimal in ugotovil, da so bio goriva oproščena plačila trošarine. Iz Nemčije sem naročil kit za predelavo motorja v mojem avtomobilu (cena pribl. 1500 EUR). Avtomobil na navadno jedilno olje deluje odlično in motorni izpuh je 95% CO2 nevtralen!

Čez čas sem na Carinsko upravo poslal elektronsko pošto z vprašanjem kako je trošarinsko urejena  uporaba nespremenjenega rastlinskega olja v prometu. V odgovoru so zapisali, da nespremenjeno rastlinsko olje ni bio gorivo in bi moral plačevati polno trošarino (enako kot za dizelsko gorivo). Kot fizična oseba ne morem plačati trošarine, četudi bi rad (lahko jo le uvoznik ali pridelovalec). Ker pa v Sloveniji ni registriranega nobenega pridelovalca rastlinskega olja, ki bi le-tega prodajal kot gorivo, sem v prekršku, za katerega je zagrožena ogromna kazen in zaplemba vozila! (enako kot vožnja na kurilno olje). Moj primer so predali organom pregona.
Ker nočem, da se moj projekt zmanjševanja onesnaževanja tukaj zaključi Vas prosim za pomoč v obliki koristnih predlogov.

Odgovor:
Klobuk dol. Redko naletimo na primer takšne ekološke požrtvovalnosti. Vaši ukrepi so krepko pred časom, zato tudi državni organi reagirajo v skladu s trenutnimi zakonskimi normami. Vidimo, da ste snov temeljito obdelali in bi lahko dajali nasvete marsikateremu energetiku.

Znano je, da nekateri ljudje začutijo prepih prej kot še tako natančni sodobni merilci hitrosti zraka. Prepih je po definiciji tok zraka v zaprtem prostoru. Ker je njegova smer vedno enaka, je prepih bolj neprijeten kot veter, saj na telesu ohladi samo ozko območje in zato lahko ljudem povzroči resne težave.

Milan: Imamo hišo tloris 100 m2, ki je dobro toplotno izolirana, ogrevanje plinski kotel Junkers 24 kW in bojler 200 l (poleti elektrika). Glede na ceno propana bi dodal še en kotel - peč najraje na drva, ki jih lahko poceni dobim. Kakšen kotel oz. sistem priporočate? Ali predlagate tudi kolektorje za ogrevanje - streha je na jug, če investicija ni prevelika. Kje lahko dobim ustrezne informacije?

Odgovor: S pečjo na drva lahko dosežete velike prihranke plina in zmanjšanje splošnih stroškov ogrevanja. Peči na polena manjših od 25 kW na trgu ni, odločite se lahko na primer za proizvod WVterma, vplinjevalni kotel na polena tip TR, moč 25 kW. Z enkratnim nalaganjem bo hiša zagotovo topla ves dan. Prigraditi mu je potrebno zalogovnik toplote volumna okrog 1200 l in izvesti vse povezave, da omogočite kombinirano ogrevanje. Ker ima obstoječi bojler sanitarne vode že vgrajeno grelno spiralo, potrebujete samo še dva kolektorja, povezovalne vode, obtočno črpalko, enostavno krmilno elektroniko in termosolarni sistem lahko deluje. Vgradnjo lahko izvedete po korakih, cene posegov pa bodo razvidne iz ponudb dobaviteljev. Za peč in kolektorje lahko pridobite subvencijo za obnovljive vire. Dodatne informacije so na razpolago pri najbližjem energetskem svetovalcu, v iskalnik vpišite besedo »ensvet« in poiščite najbližjega svetovalca.

Jure:

na podstrehi imam položeno kameno volno na betonsko ploščo do lege. V kratkem bom fasado hiše izoliral s 14 cm debelimi ploščami kamene volne. Zanima me, kako naj izvedem stik toplotne izolacije med fasado in podstreho.

Problem je predvsem to, da je zidek na robu plošče (napis "opeka" na priloženi risbi) zgrajen iz napol razbitih votlakov, ki bi jih težko lepo zavil v izolacijo. Zato bi verjetno moral izolacijo na nek način prilepiti. Prosim za nasvet, kateri material izolacije in katero lepilo naj uporabim. Drugi problem pa je prezračevanje podstrehe. Kot je vidno iz risbe, je med opečnatim zidkom in strešnimi letvami le približno 8 cm prostora. Te reže ne smem zapreti z izolacijo. Zanima me, koliko cm reže moram pustiti, da se bo podstreha še vedno dovolj prezračevala.

Odgovor:

prva možnost je podiranje zidka, zaradi česar stik med horizontalno in vertikalno izolacijo nato lahko izvedete brez problema in po predpisih, saj zidek ni nosilen.

Sabina: sem zunanja sodelavka revije Kameleon, trenutno obravnavam temo svetlobnega onesnaževanja. Zanima me način, kako dom in okolico osvetliti, brez da bi s tem povečevali svetlobno onesnaženost. Kakšne alternative obstajajo na tržišču in ali imamo v Sloveniji strokovnjake (arhitekti, krajinski arhitekti, podjetja, ki prodajajo različne vrste razsvetljave), ki so aktivni na tem področju. Ljudi verjetno najbolj prepričajo podatki o zdravju, predvsem pa porabi električne energije. Kje poiskati izračune, koliko privarčujemo na račun bolj premišljene osvetlitve, ki je hkrati okolju prijazna, in ali se kje nahajajo podatki o vplivu na zdravje.

Odgovor:

Na težave pri opazovanju neba so najprej opozorili astronomi, nato biologi in energetiki. Predvidevamo, da se bo stanje zaradi zmanjšanja porabe elektrike in vzdrževanja postopoma izboljševalo zlasti na področju javne razsvetljave, kjer cestna svetila počasi zamenjujejo s sodobnimi LED usmerjenimi izvedbami. V domačem okolju, varčevanje povzroči zamenjavo svetil, zmanjševanje splošne osvetlitve in uporabo usmerjenih virov, s katerimi osvetljujemo samo površine, kjer potrebujemo več svetlobe. V tujih in domačih revijah, ki so namenjene arhitektom in obravnavajo tudi osvetljevanje zunanjosti stavb, vedno pogosteje zasledimo strokovne članke na to temo, kar pomeni, da je problem znan in vedno bolj upoštevan. Svetlobno onesnaževanje je izjemno široko področje, z vpisom besed “lichtverschmutzung” ali “light pollution” v internetni iskalnik pa se odpre veliko število strani, ki obravnavajo to področje in podajajo odgovore na številna vprašanja. Kot sami ugotavljate, bo zmanjšanje porabe elektrike zagotovo glavni motiv za premišljeno delovanje in osvetljevanje. Pri nas so dovoljene vrednosti osvetlitve navedene v Uradnem listu RS, št. 81/2007 z dne 7. 9. 2007, s tem se ukvarjajo društva in posamezniki, nekaj podjetij prodaja sodobna svetila, ni nam pa znano nobeno podjetje, ki bi se pri nas specializiralo za obravnavo tega področja.

Bralec: Zanimam se za višino investicije v lastno sončno elektrarno za srednje veliko hišo, z namenom postati neodvisen od dobave elektrike elektro podjetja? Kako je s proizvodnjo in učinkovitostjo pozimi in v oblačnem vremenu?

Za lastno, neodvisno oskrbo z električno energijo iz solarnega sistema potrebujemo predvsem podatke o mesečni/letni porabi in porabnikih, ki živijo v hiši.  Na osnovi definiranja porabnikov, porabe in minimalne zahtevane ali želene avtonomije sistema (avtonomija je »rezerva energije« v baterijskem sklopu, ki omogoča brezhibno napajanje porabnikov v primeru slabega vremena, ali okvar, brez dodatnega vira energije; Ponavadi se izraža v dnevih), se naredi simulacija obratovanja in izračun potrebe po električni energiji po posameznih obdobjih. V kolikor gre za bivalni objekt, torej konstantno porabo čez celo leto,  je potrebno nameniti precej pozornosti brezhibnemu in zanesljivemu delovanju tudi v slabših pogojih. Na osnovi izračuna potrebe po električni energiji, se pripravi izračun velikosti PV sistema, ki je potreben, da bi zagotavljal dovolj energije čez celo leto. Ob tem je potrebno upoštevati vse lokalne pogoje na mikrolokaciji in pogoje pod katerimi bo ta sistem deloval. Glede na prosto razpoložljivo površino se ugotovi, če je zahtevano velikost PV sistema možno namestiti na objekt.

V zimskem času sistem proizvede bistveno manj energije kot v poletnem času, poraba pa je običajno višja. Zato mora biti PV sistem ustrezno (pre)dimenzioniran ali pa omogočati priklop dodatnega vira, kot je to npr. plinski ali dizel agregat, ki lahko kompenzira manjke potrebe po el. energiji. Pogosto se že v osnovi  pri dimenzioniranju PV samostojnih sistemov predvidijo komponente, ki omogočajo različne dodatne (rezervne) vire energije,  ter  agregat, ki lahko kompenzira zimsko porabo ali pa tudi
delno porabo v poletnih mesecih. Kombinirana izvedba namreč omogoča manjši PV sistem in lahko poceni izvedbo, potrebno je vzeti v zakup pogostejše delovanje agregata ter posledično več hrupa in izpuhov.

Cene večjih, zanesljivih samostojnih sistemov lahko zaradi svojih specifik precej varirajo, tipično se gibljejo  nekje med 6.000  in 8.000 EUR po Kwp inštalirane moči brez DDV, lahko pa tudi več.  Vsekakor za točnejšo oceno stroška in velikosti sistema, potrebujemo bistveno več podatkov.

Kmalu bo zima potrkala na vrata in bo naš ogrevalni sistem moral biti v polni pripravljenosti, da začne opravljati svojo nalogo. V Sloveniji je še veliko stanovanjskih objektov, ki imajo nameščene starejše ogrevalne naprave, stavbe pa so pogosto manj izolirane ali pa so brez izolacije.

Tomo: v daljinsko ogrevanem stanovanju v bloku bi na termostatske ventile namestil nekaj, s čimer bi lahko uravnaval temperaturo za vsak prostor posebej in istočasno izklopil vse radiatorje v odsotnosti.

Ivan: Zakaj vse slovenske revije promovirajo avstrijske peči na biomaso

Odgovor: Trditev je morda blizu resnice, vendar ne čisto točna. Predstavitve v medijih so posledica objave reklam, te pa očitno naroča več tujih proizvajalcev kot domačih. Vložek v reklamiranje se jim je očitno obrestoval, kot ste tudi sami opazili. Če pregledate nekaj številk naše revije pa boste lahko ugotovili, da so reklame ter predstavitve domačih in tujih tovrstnih proizvodov dokaj uravnotežene. Ker ste tudi sam proizvajalec peči na biomaso, pa za vas še nismo slišali, bi bil sedaj mogoče čas, da se predstavite.

Jure: Pripravljam se na izdelavo nove fasade na 34 let stari vrstni hiši (južna in severna fasada). Izolacija plošče kamene volne 14 cm in tankoslojni zaključni omet. Zanima me, ali je sprejemljivo, da fasado delam sredi poletja, ali je takrat prevroče in ali naj raje počakam na jesen oziroma pomlad.

Odgovor: Večina proizvajalcev lepil za ta namen priporoča, da podlaga na katero lepimo naj nebi bila hladnejša od +5°C in ne toplejša od 25°C. Podlaga mora biti tudi suha, brez mastnih madežev in neprašna, vse dele ometa, ki se krušijo, pa je potrebno pred lepljenjem odstraniti. Z infrardečim termometrom smo izmerili temperaturo severnega zidu najbližje stavbe, v popoldanskem času, ko je bil v senci. Pri temperaturi zraka 25°C je imel severni zid enako temperaturo, zato sklepamo, da ta stran stavbe v nobenem dnevnem času ni problematična, če dnevne temperature občutno ne presežejo 25°C. Južni zid bo v sončnem dnevu zagotovo toplejši, zato v sončnem vremenu priporočamo delo samo v zgodnjih jutranjih urah.

Miša: Vse bolj in bolj me kot  ogrevanje prihodnosti prepričujejo toplotne črpalke, vendar sem skeptična glede na majhnost moje hiše, 7 x 8 m, 63 m2 bivalne površine. Je uporaba smotrna le za 2 stanovalca in za okoli 45 m 2 ogrevalne površine? Že vrsto let je v hiši najslabša možna varianta; 80 l bojler za sanitarno vodo in ogrevanje na olje s klasičnimi radiatorji (letna poraba je okoli 1500 l). Sprva me je mikala solarna energija, vendar se ne morem odločiti, kaj bi bilo bolje in predvsem ekonomično: kolektorji za sanitarno vodo in TPČ  zrak/voda za ogrevanje,  ali TPČ zrak/voda za ogrevanje in sanitarno vodo. Za to slednjo varianto mi je strokovnjak Termotehnike že svetoval; stroški naj bi bili od 8 do 9.000 EUR. Investicija je kar krepka, vendar sem zaradi nekorektnega odnosa in poslovanja dimnikarskega koncesionarja pripravljena ugrizniti tudi v to jabolko.

Odgovor:

Toplotna črpalka zrak/ voda je dobra rešitev, saj ima več prednosti. Z vgradnjo se rešite dimnikarjev, serviserjev gorilnikov, skrbi z nabavo ter skladiščenjem goriva ter povečate zanesljivost delovanja sistema. Tudi mesečno porabo elektrike lahko sproti sporočate distributerju in vedno plačate samo trenutno porabo energije in ne letnih pavšalov. Črpalka ima zunanjo enoto z ventilatorjem in notranjo z bojlerjem sanitarne vode, tako da rešite ogrevanje prostorov in sanitarne vode v enem zamahu. Potrebno je najti črpalko z majhno grelno močjo, največ 6 kW, in priključno močjo okrog 1,6 kW. V to skupino spadajo na primer Buderus Logatherm WPL – 6A (cena okrog 7.700 €), ali Thermia Atria (Atlas Trading) ter vsi izdelki domačih proizvajalcev s takimi priključnimi močmi. Prodajalec naj uredi tudi vse potrebno za pridobitev okoljske subvencije, tako da bo končni strošek še manjši. Z dobro toplotno izolacijo hiše pa lahko porabo elektrike še dodatno zmanjšate.

Erih: prosim vas, če mi posredujete točen link, kjer je možno dobiti informacije o podganjevarnem odtoku, ki ste ga predstavili med novostmi v prejšnji številki revije. Na navedenem spletnem naslovu namreč tega nisem našel.

Odgovor: pregledali smo omenjeno internetno stran. Na njej se nahaja podganjevarni odtok in sicer pod naslovom

http://www.westaflex.de/produkte/luft-und-klimatechnik/verbindungsstuecke/rattenstopp

Zraven se nahaja še PDF informacijski list, ki pa ga je potrebno najprej posneti v računalnik in šele nato odpreti. Pod tipko Produktanfrage beim Betriebspartner se nahaja seznam držav in prodajalcev, pri katerih je izdelek možno naročiti. V Avstriji se nahajajo tri firme, ki izdelek tržijo.

Marinka: Delamo fasado na hiši in bi radi tudi "oblekli foršprunk", zato me zanima kako to najbolje izvesti. Eni trdijo, da je najboljši rumeni stiropor, drugi da so to vodoodporne plošče. Kaj svetujete?

Odgovor: Za malo bolj podroben odgovor imamo malo podatkov, saj na primer, velikost in razponi med možnimi nosilci v napušču niso znani. Ker se očitno odločate med lahkimi materiali, predlagamo tretjo rešitev, uporabo Wedi plošč, ki so izdelane iz ekstrudiranega modrega polistirola in na obeh straneh prekrite z armirano plastjo sive barve. Plošče izdelujejo v različnih debelinah, imajo visoko trdnost, so vodoodporne, imajo odlične toplotno izolacijske lastnosti in lahko nanje neposredno nanašamo različne premaze, lepila ali omete. Prodaja jih podjetje Kalcer, ki ima trgovine v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.

Aljoša: Imamo novogradnjo 160 m2, stene siporex 40 cm, z 8-10 cm izolacije iz stiropora, okna PVC, 5 komorna - U1.1 W/m2K,  izolacija mansarde 43 cm. V vseh prostorih talno ogrevanje, načrtujemo vgradnjo zalogovnika toplote 1000 l z vgrajenim bojlerjem tople vode. Ogrevanje s kaminom na pelete, na strehi pa sončni kolektorji. Zanima me moč kamina, proizvajalec in tip ter potrebno število kolektorjev za 4 člansko družino in gretje.

Odgovor: Gradite zelo varčno hišo v kateri boste za ogrevanje porabili res malo energije – (toplotni tok skozi mansardno steno 2W/m2, skozi zunanjo pa 4,2 w/m2). Če vam jo bo uspelo še dobro zatesniti ter gradbene detajle in stike izvesti strokovno in brez toplotnih mostov, se bo stavba približala pasivnemu standardu. Talno ogrevanje in kamin na pelete sta odlična rešitev, le da mora kamin zrak za zgorevanje zajemati po cevi iz okolice stavbe. Za ogrevanje vode za štiričlansko družino zadostuje toplotno izoliran 300 litrski kombiniran hranilnik toplote in 6 do 9 m2 kolektorjev. Ob normalni porabi bo zaloga vode zadostovala za dva dni. Za določitev velikosti ali tipa peči in površine kolektorjev za ogrevanje stavbe pa bo potrebno najprej izdelati izračun toplotnih potreb, ter se nato odločiti, koliko potreb stavbe želite pokriti s soncem. O končni površini kolektorjev odloča investitor, saj je odvisna od več faktorjev.

Jadranka: že nekaj časa razmišljam ali bi lahko in predvsem kako bi iz energije, ki jo producira konjski gnoj, ki se nahaja okrog  50 m od stanovanjske hiše. To energijo bi uporabili v hiši, na primer za ogrevanje. Kaj predlagate.

Odgovor: Z lastno fermentacijo se gnojni kup v notranjosti sicer ogreje, vendar te energije ni dovolj za druge namene. Če bi skozi kup napeljali hladilne cevi, bi z njimi prestregli malo toplote, vendar zaustavili še to fermentacijo. Pravi način je proizvodnja  bioplina. Za to potrebujemo velike reaktorje v katerih mešanico gnoja ter zmletih koruznih ostankov ali trave najprej ogrejemo na določeno temperaturo. V prostoru brez svetlobe in zraka se razvijejo bakterije, pri čemer nastaja bioplin, z zgorevanjem pa dobimo elektriko in toploto. Ostanek v reaktorju je odlično gnojilo, ki je brez vonja in ga vrnemo na njive. Proizvodnja bioplina je gospodarna samo v velikem merilu, majhnih enot, ki bi preskrbovale eno hišo pa ne izdeluje nihče. Glede na težave, ki jih imajo obstoječe bioplinarne že samo zaradi pripomb okoliških prebivalcev, razmišljanje v tej smeri odsvetujemo.

Mark: Zanima me kje prodajajo Alu LDP armirane folije, kot jih opisujte v članku?

Odgovor: Omenjene folije imajo vedno na zalogi v trgovinah Kalcer (Trzin, Novo Mesto in Maribor) in tudi v vseh trgovinah z gradbenim materialom, mavčnimi ploščami in izolacijskimi materiali po vsej Sloveniji. Najbolje, da pred obiskom trgovine s telefonskim klicem preverite, ali imajo folijo na zalogi.

Prvi dokumentirani prikaz pravilne gradnje nizkoenergijske oziroma pasivne hiše v Sloveniji za vse bodoče in sedanje graditelje, projektante, arhitekte in druge zainteresirane.