Povezava arhitekture in strojništva

Arhitektura je povezana tudi s projektiranjem strojnih instalacij ter njihovo vgradnjo. Zamisel in koncept stavbe se začne pri investitorju in arhitektu. Projektanti strojnih instalacij največkrat pristopijo, ko je idejna zasnova že potrjena, glavne značilnosti objekta, na primer način zasteklitve, pa že določene. Kadar pa govorimo o sodobnih tehnologijah ogrevanja in hlajenja stavb, na primer o sistemu Isomax, pa mora strojni projektant sodelovati že pri idejni zasnovi  objekta. Tehnologija Isomax  omogoča, da stavba nima nobenega notranjega vidnega ogrevala, nobene večje kotlovnice ali dimnika. Kljub temu da streha prestreza energijo sonca, sprejemnik sončne energije ni viden, saj je skrit pod kritino. Tehnologija Isomax je enostavna in jo lahko prilagodimo skoraj vsem arhitekturnim rešitvam.

Sonce ogreva, zemlja hladi

S tehnologijo Isomax z energijo sonca stavbo ogrevamo, z zemljo pa hladimo. V poletnem času strešni sprejemniki zajemajo toploto sonca in jo odvajajo v topli zemeljski hranilnik. V zunanje stene zgradbe je vgrajena tako imenovana temperaturna pregrada ali aktivni ovoj zgradbe. Naloga te pregrade je, da pozimi prepreči toplotne izgube in ohlajanje notranjosti objekta, poleti pa prepreči pregrevanje, ter na ta način vse leto zagotavlja primerne bivalne pogoje.

Maketa s prikazom poteka cevi v strehi, stenah in tleh stavbe

Prerez objekta s položajem vodnih in zračnih cevnih povezav

V temperaturni pregradi se nahaja cevni sistem v katerem se pretaka voda ustrezne temperature. Poleti se temperatura aktivnega ovoja zgradbe giblje od 16°C in 18°C, potreben hlad pa dobiva iz zemlje, ki ima v globini dveh metrov skoraj stalno temperaturo od 8 do 12°C. Pozimi temperaturo aktivnega ovoja ohranjamo z odvzemanjem toplote iz toplega zemeljskega hranilnika in vzdržujemo temperaturo aktivnega ovoja zgradbe, ki znaša od 16 do 20°C.

Vračanje toplote odpadnega zraka

Poleg temperaturne pregrade ima tehnologija Isomax še protitočni sistem vračanja odpadne toplote po načinu cev-v-cevi, z izkoristkom do 90%, ki v zimskem času uporablja toploto zemlje za dogrevanje vstopnega zraka. Za ogrevanje in hlajenje ne potrebujemo nobenih fosilnih goriv, temveč samo elektriko za pogon dveh obtočnih črpalk in dveh prezračevalnih ventilatorjev.

Za prvi referenčni objekt je predvidena letna poraba električne energije 1.300 kWh, ki jo potrebujemo za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, kar znaša 5,9 kWh/m2 na leto na ogrevano površino. Če pri tem dodamo še porabo elektrike za pripravo sanitarne tople vode, bo predvidena poraba 2.500 kWh na leto. Če sistemu dodamo še fotovoltaično elektrarno moči 2,5 kW, postane objekt energetsko neodvisen in ekološko neoporečen, saj za obratovanje uporablja le obnovljive vire energije.  Tehnologija Isomax sledi tudi okoljskim ciljem Slovenije, med katere spadajo  20% izboljšanje energetske učinkovitosti, 25% povečanje izrabe obnovljivih virov energije in 20% zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida.

erevija varčujem z energijo Isomax dulc varčevanje energije ogrevanje gradnja hlajenje