 Odločitev za gradnjo hiše je težka odločitev, večina se je loti, ko se družina poveča in zmanjka prostora. V Evropi prevladuje montažna gradnja, pri nas pa klasična. V Sloveniji je montažnih hiš komaj za slab odstotek, v Evropi pa za okrog 30 odstotkov. Trend se zaradi hitrejše in ekološko sprejemljivejše gradnje tudi pri nas spreminja, med drugim tudi zaradi večje ponudbe montažnih hiš.
Dokumentacija in gradnja
Pri primerjavi prednosti obeh načinov gradnje ostaja končna odločitev vedno v rokah investitorja. Tudi stroga ločitev na »mokro« in »suho« grajene objekte ni več možna, saj veliko načinov izvedbe in tehničnih rešitev uporabljamo v obeh primerih.
Izogibanje naporom
Če natančno vemo kaj želimo in se posvetujemo še s strokovnjaki ter izkušenimi znanci, se bomo lahko izognili mnogim napačnim odločitvam ali celo naknadnim spremembam. Nikakor ne smemo pozabiti, da živimo v stavbi in ne zunaj nje, zato naj zunanja podoba ne prevlada. Zbiranje projektne in tehnične dokumentacije je šola, ki jo mora opraviti vsak investitor. Projektna dokumentacija je zbir projektov, od katerih ima vsak svoj namen (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo). Tehnična dokumentacija je namenjena evidentiranju obstoječega stanja in pomoč uporabniku pri vzdrževanju (projekt izvedenih del, projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta, projekt za vpis v uradne evidence).
Stari in novi zakoni
Eden od takih je gotovo program obveznega energetskega certificiranja stavb, ki ga bo v Sloveniji na osnovi Direktive EPD potrebno razviti v prihodnjih letih. ??e leta 2006 bo v Sloveniji obvezna uporaba energetske izkaznice, predvidoma ob izgradnji, prodaji ali najemu nepremičnine. Energetska izkaznica stavbe je dokument, ki podaja računsko določene kazalce rabe energije v stavbi in razvršča stavbo v enega od razredov rabe energije. Namenjena je informiranju lastnika, kupca ali najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti in posredno tudi o pričakovanih stroških za energijo.
Nikoli brez izolacije
 Gradnja energetsko varčnih hiš ni več le domena ozaveščenih investitorjev, saj sodobni načini in novi izolacijski materiali to omogočajo vsakomur.
Toplotna izolacija je poleg hidro in zvočne izolacije del hiše, ki bistveno vpliva na bivanjsko okolje. Z izolacijo vseh zunanjih sten, podov in stropov zmanjšamo izgube pri ogrevanju pozimi in hlajenju poleti. Pomembno je preprečiti pojav toplotnih mostov, ki poleg toplotnih izgub, pojava kondenza in plesni, čez čas lahko povzročijo tudi poškodbe objekta. Zgraditi hišo brez toplotnih mostov je praktično nemogoče, s pravilno gradnjo pa lahko njihovo število in velikost zmanjšamo na minimum.
Izolacijo položimo na hladno stran zidov, fasada pa je lahko kontaktna ali prezračevana. Kontaktna je kompakten večslojni izolacijski sistem, pri katerem izolacija nosi tudi zaključni fasadni sloj. Pri prezračevani fasadi je izolacija pritrjena na zid, med njo in zaključno fasadno oblogo pa se nahaja zračna plast.
Toplotne izgube
Toplotna prehodnost "U" je merilo za vrednotenje toplotnih izgub, ki pri zunanjem neizoliranem opečnem zidu debelem 29 cm, znašajo 1,5 W/m2K. Če ta zid obložimo z 12 cm debelo izolacijo, se toplotna prehodnost zmanjša na približno 0,3 W/m2K. Izgube skozi zunanje zidove zajemajo povprečno 40% vseh toplotnih izgub objekta, zato se investicija v izolacijo vedno povrne. Za naše področje znaša potrebna debelina izolacije 10 do 15 cm če je zunanji zid opečni in debel 29 cm. Na zadnji plošči proti prezračevanemu podstrešju in pri ravnih ter poševnih strehah nad ogrevanimi prostori znaša potrebna debelina izolacije 25 cm, v pasivnih hišah pa še 10 cm več.
Različni materiali
 Desetletja smo stavbe oblagali z izolacijo iz kamene ali steklene volne ter iz stiropora. Novejši material je ekstrudirani polistiren, ki je bolj trd, ne vpija vode ter tudi v vlažnem okolju ne spreminja izolacijskih sposobnosti. Tudi pluta in les sta spet vedno pogosteje uporabljena. Izolacijo lahko podraži draga montaža, zato se uveljavljajo tudi druge sistemske rešitve. Ena od njih je sistem zidakov iz posebnega stiropora ki se zlagajo kot kocke, vmesni votli del pa zapolni z betonom. Sistem je zaradi ugodne cene na zahodu precej uveljavljen. V montažni gradnji pa se uveljavljajo toplotne izolacije, ki jih vpihnejo v votle stene, strop in streho objekta. Izdelane so iz drobnih celuloznih vlaken ali iz odpadnega časopisnega papirja. Pri izbiri izolacije je zelo pomemben celosten pristop in cena ne bi smela biti odločilna. . Pomisliti moramo še vsaj na primernost, trajnost in naknadno obdelavo. Ni vsaka izolacija primerna za vse tipe gradenj, dele hiš ali okolja.
Ob strokovnem, dolgoročnem načrtovanju toplotne zaščite objekta, v primerjavi z gradbenimi posegi, ki niso energijsko učinkoviti, nekoliko podražimo investicijo. Varčevanje v času gradnje lahko ima za posledico do 100% višje obratovalne stroške in slabše pogoje bivanja. Pravilno načrtovana in izbrana izolacija nam denarni vložek povrne v petih letih, svojo nalogo pa bo opravljala več kot petdeset let.
|
