Lastnik stavbe v Mariboru je inženir strojništva, zato dobro
ve, zakaj je v obnovljeno staro hišo vgradil toplotno črpalko, prisilno
prezračevanje z vračanjem toplote, jo odlično izoliral, vgradil troslojna okna,
projekt pa zaključil z velikim podzemnim rezervoarjem deževnice, s katero
izpira stranišča in pere.
Obnovljena stavba
Postopna obnova stavbe, v kateri je ves čas bival z družino
je posebna zgodba, dokazal pa je, da je stvar izvedljiva. Stavba ima tri etaže
in 220 kvadratov uporabne površine. Vso stavbo greje s talnim ogrevanjem, ki ga
podpira prezračevalni sistem z vračanjem toplote. Vsa okna in balkonska vrata
imajo troslojno zasteklitev in medprostore polnjene z argonom. Okvir oken je
osemkomorni, vsem oknom pa so pred vgradnjo namestili dodatni zunanji okvir, da
je lahko izolacija tudi na okenski špaleti skoraj enako debela kot na hiši. Stavba je toplotno izolirana z 18 cm trde polistirenske
pene. Pri tem je potrebno omeniti, da je pred nanosom armiranega ometa izdelal
termografski posnetek stavbe. Na njem se je pokazalo, da je toplota veselo
uhajala tudi skozi milimeter široke špranje, ki so na nekaj mestih nastale
zaradi malomarno nameščenih plošč. Špranje
je naknadno zapolnil z PU peno in toplotni mostovi so izginili.
Majhna toplotna
črpalka
Vseh 220 kvadratov stavbe in sanitarno vodo ogreva manjša
toplotna črpalka zemlja – voda, s priključno električno močjo 1,9 kW, kar je
manj kot porabi običajni električni 80 litrski grelnik vode. Z nekaj pritiski
na displej avtomatike črpalke smo ugotovili, da je v dveh letih delovala 2500
ur (povprečno 3,4 ure na dan), do sedaj je porabil 5.000 kWh elektrike,
pridobil pa 4 krat toliko toplote. Sanitarna voda ima vedno med 45 in 50°C, temperatura vode v
predtoku talnega ogrevanja pa tudi pozimi le redko preseže 26°C.
Avtomatika črpalke je preprosta, brez nepotrebnih informacij
ter z dvemi meniji omogoča nastavitev temperature predtoka ogrevanja in
sanitarne vode. Stoji v kletnem delu, je malce glasnejša kot hladilnik in ves
čas deluje brez pripomb. V istem prostoru stojita še grelnik sanitarne vode in
vodni hranilnik toplote, oba s prostornino 300 l.
Slika 2
Slika 3
Zemeljska sonda
Zaradi manjšega zemljišča in nekaj starih dreves, ki jih ni
hotel posekati, se je graditelj odločil za zemeljsko sondo. Izbrana točka za
vrtanje se je nahajala med njegovo in sosedovo hišo. Zaradi tega je bilo
potrebno obe stavbi zaščititi z nekaj metrov visokim lesenim ogrodjem in
napetimi PVC ponjavami. Vse zaradi tega, ker vrtalna naprava vrtino izpihuje z
zrakom pod visokim pritiskom, pri tem pa zemlja in blato brizgata visoko v
zrak. Vrtina je globoka 120 m,
vanjo so speljali dvojno »U« cev in vse skupaj zalili s tekočim betonom. Takšno
vrtanje stane okrog 10.000 €, cena je odvisna tudi od podlage in hitrosti, s
katero lahko prodirajo v tla. Iz zemlje pridobi dovolj toplote da z njo preko
vsega leta greje vodo in pozimi še stavbo, kar pa nebi bilo možno, če nebi
vgradil tudi prezračevanja z vračanjem toplote. Pasivni sprejem toplote
omogočajo še velika okna na južni strani stavbe in majhna na severni, zato bo hiša
sedanji in prihodnjim generacijam zagotavljala varčno in sonaravno bivanje.
Slika 1: Izolacija 18 cm- majhna okna na severni- velika na
južni strani
Slika 2: Toplotna črpalka s priključno močjo 1-9 kW pokrije
vse potrebe
Slika 3: Trenutek preden obtežene cevi zdrvijo do dna vrtine
UČINKOVITO ISKANJE PONUDNIKOV Ob adaptacijah, novogradnji ali energetski sanaciji zgradb se pogosto srečamo s problemom najti pravega ponudnika. Za vas smo na portalu od novembra naprej pripravili VIRTUALNO HIŠO ponudnikov storitev in opreme ... Več...