Dolgoročno obrestovanje toplotne črpalke

Avtor: Simon Tihec

Lastnik stavbe v Mariboru je inženir strojništva, zato dobro ve, zakaj je v obnovljeno staro hišo vgradil toplotno črpalko, prisilno prezračevanje z vračanjem toplote, jo odlično izoliral, vgradil troslojna okna, projekt pa zaključil z velikim podzemnim rezervoarjem deževnice, s katero izpira stranišča in pere.

Image

Izolacija 18 cm- majhna okna na severni- velika na južni strani

Obnovljena stavba

Postopna obnova stavbe, v kateri je ves čas bival z družino je posebna zgodba, dokazal pa je, da je stvar izvedljiva. Stavba ima tri etaže in 220 kvadratov uporabne površine. Vso stavbo greje s talnim ogrevanjem, ki ga podpira prezračevalni sistem z vračanjem toplote.

Vsa okna in balkonska vrata imajo troslojno zasteklitev in medprostore polnjene z argonom. Okvir oken je osemkomorni, vsem oknom pa so pred vgradnjo namestili dodatni zunanji okvir, da je lahko izolacija tudi na okenski špaleti skoraj enako debela kot na hiši. Stavba je toplotno izolirana z 18 cm trde polistirenske pene.

Pri tem je potrebno omeniti, da je pred nanosom armiranega ometa izdelal termografski posnetek stavbe. Na njem se je pokazalo, da je toplota veselo uhajala tudi skozi milimeter široke špranje, ki so na nekaj mestih nastale zaradi malomarno nameščenih plošč. Špranje je naknadno zapolnil z PU peno in toplotni mostovi so izginili.

 

Image

Toplotna črpalka s priključno močjo 1-9 kW pokrije vse potrebe

Majhna toplotna črpalka

Vseh 220 kvadratov stavbe in sanitarno vodo ogreva manjša geotermalna toplotna črpalka zemlja – voda, s priključno električno močjo 1,9 kW, kar je manj kot porabi običajni električni 80 litrski grelnik vode. Z nekaj pritiski na displej avtomatike črpalke smo ugotovili, da je v dveh letih delovala 2500 ur (povprečno 3,4 ure na dan), do sedaj je porabil 5.000 kWh elektrike, pridobil pa 4 krat toliko toplote. Sanitarna voda ima vedno med 45 in 50°C, temperatura vode v predtoku talnega ogrevanja pa tudi pozimi le redko preseže 26°C.

Avtomatika črpalke je preprosta, brez nepotrebnih informacij ter z dvemi meniji omogoča nastavitev temperature predtoka ogrevanja in sanitarne vode. Stoji v kletnem delu, je malce glasnejša kot hladilnik in ves čas deluje brez pripomb. V istem prostoru stojita še grelnik sanitarne vode in vodni hranilnik toplote, oba s prostornino 300 l.

Image

Trenutek preden obtežene cevi zdrvijo do dna vrtine

Zemeljska sonda

Zaradi manjšega zemljišča in nekaj starih dreves, ki jih ni hotel posekati, se je graditelj odločil za zemeljsko sondo. Izbrana točka za vrtanje se je nahajala med njegovo in sosedovo hišo. Zaradi tega je bilo potrebno obe stavbi zaščititi z nekaj metrov visokim lesenim ogrodjem in napetimi PVC ponjavami. Vse zaradi tega, ker vrtalna naprava vrtino izpihuje z zrakom pod visokim pritiskom, pri tem pa zemlja in blato brizgata visoko v zrak. Vrtina je globoka 120 m, vanjo so speljali dvojno »U« cev in vse skupaj zalili s tekočim betonom. T

 

akšno vrtanje stane okrog 10.000 €, cena je odvisna tudi od podlage in hitrosti, s katero lahko prodirajo v tla. Iz zemlje pridobi dovolj toplote da z njo preko vsega leta greje vodo in pozimi še stavbo, kar pa nebi bilo možno, če nebi vgradil tudi prezračevanja z vračanjem toplote. Pasivni sprejem toplote omogočajo še velika okna na južni strani stavbe in majhna na severni, zato bo hiša sedanji in prihodnjim generacijam zagotavljala varčno in sonaravno bivanje.

Želite več informacij?

"*" indicates required fields

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE

Secret Link