V odgovorih na vprašanja bralcev, ki svoje domove želijo ogrevati samo s toplotno črpalko velikokrat omenimo dodaten vir toplote. Statistično ima vsaka zima nekaj zelo hladnih dni, med katerimi bi toplotni črpalki, zlasti sistemom zrak/ voda, lahko pošla sapa, stanovalci pa bi zmrzovali. Potrebovali bi torej hibridno napravo, ki lahko deluje kot zrak/ voda istočasno pa kot voda/ voda. Pojavila se je še ideja o cisterni vode, vkopani neposredno v zemljo, ki bi služila kot zalogovnik energije za hladne dni. Ali bi to delovalo?

Kombiniranje ni poceni

Možne so skoraj vse variante toplotnih črpalk in načinov zajemanja toplote. Vendar cena s kombiniranjem različnih virov skokovito narašča, s čimer je daljša tudi vračilna doba takšnega sistema. S čimer pridemo zelo hitro v situacijo, ko se kombiniranje več toplotnih virov, zlasti pri manjših ogrevalnih močeh, ne izplača več. Kdor ima na razpolago dovolj veliko količino talne vode, ki se nahaja na globini do 30 m, potem je najboljša rešitev toplotna črpalka voda/ voda, v stavbi pa nizkotemperaturno, na primer talno ogrevanje. S to kombinacijo bo sistem dosegel letno grelno število preko 4,5 kar je odlično.

Hibridna toplotna črpalka lahko zajame toploto zemlje ali zraka.

Cisterna je slabša rešitev

Ideja s cisterno se skoraj nikoli ne izkaže za dobro rešitev. Pri tem je potrebno pred odločitvijo odgovoriti na kup vprašanj, med drugim tudi, ali je izolirana, ali leži neposredno v zemlji in ali nameravamo vodo preko poletja v njej ogrevati ter na kakšno temperaturo. Šele ko so ti podatki znani lahko izračunamo, kako velik zalogovnik bi potrebovali za skladiščenje potrebne količine toplote. Če bodo temperaturne razlike majhne potem je takoj jasno, da moramo razmišljati o cisterni s prostornino najmanj 10.000 litrov. To pa pomeni, da bo cena takšnega zalogovnika visoka.

Hibrid lahko opravi nalogo

Večina graditeljev nima dostopa do talne vode, zato je najbolj smiselna vgradnja hibridne toplotne črpalke zemlja/ voda - zrak/ voda. V jeseni začnemo hišo ogrevati kot da bi imeli toplotno črpalko zrak/ voda, dokler se zunaj preveč ne ohladi. Takrat nadaljujemo s sistemom zemlja/ voda, zajemamo torej toploto iz navpične zemeljske sonde ali iz vodoravnega zemeljskega kolektorja, ki je zakopan okrog 1,5 m globoko. Spomladi, ko je topleje pa spet preklopimo na sistem zrak/ voda. Hibridne toplotne črpalke danes izdelujejo serijsko, sena takšne črpalke, izdelek Termotehnike na primer, pa je višja za približno 1500 € od običajne izvedbe voda/ voda.

erevija varčujem z energijo termotehnika toplotna črpalka energetika inštalacije energija varčevanje energije ogrevanje