O testiranju

Testiranje je na iniciativo švedske agencije za energijo izvedel švedski nacionalni inšitut SP (Tehnični raziskovalni institut Švedske). Inštitut SP je akreditiran za testiranje in izdajo merilnih poročil o učinkovitosti toplotnih črpalk. Inštitut je med drugim priznan s slovenskega Eko sklada za izdajo certifikatov, na podlagi katerih so toplotne črpalke uvrščene na seznam ustreznih naprav za pridobitev nepovratnih sredstev. Testiranje je zajemalo vse aspekte delovanja toplotne črpalke.

Želimo vam predstaviti štiri glavne kategorije, po katerih so bili opravljeni preizkusi. Predstavljeni rezultati se nanašajo na učinkovitost toplotnih črpalk, raven hrupa, pripravo tople sanitarne vode, ter funkcijo hlajenja.

Učinkovitost COP

Najbolj obsežno in kompleksno testiranje je bilo opravljeno za pridobitev rezultatov o učinkovitosti toplotnih črpalk. Naprave so bile preizkušene v posameznih točkah delovanja, dobljeni rezultati prikazujejo koeficient učinkovitosti (COP) pri določenih temperaturnih pogojih. Merjenje COP je izvedeno v skladu s standardom EN 14511, katerega upošteva tudi slovenski Eko Sklad. Na testu izstopa ena toploltna črpalka, ki je dosegla najvišje rezultate v vseh pogojih merjenjam to je Thermia Atec, sledi ji Euronorm. Toplotne črpalke CTC, Nibe in Toshiba preizkusa niso opravile v celoti, saj pri višji zunanji temperaturi +7°C, niso dosegle temperature 55°C.

Letno grelno število SPF

Vrednost COP prikazuje delovanje v določenih laboratorijskih pogojih, sicer lahko serijo COP-jev smatramo kot pokazatelj učinkovitosti v realnem okolju, vendar relacije med COP in sezonskim faktorjem učinkovitosti SPF ni možno potrditi. Zato je bil opravljen preizkus učinkovitosti v simulaciji celoletnega delovanja pri različnih velikostih porabnikov – v primeru hiše s porabo energije 15.000 kWh, 25.000 kWh in 35.000 kWh na leto. Test je pokazal, da se nekatere toplotne črpalke bolje obnesejo pri manjših porabnikih, druge pri večjih, vendar je v vseh treh primerih najboljše rezultate med vsemi preizkušenemi dosegla Thermia Atec.

Prihranek energije

Visoka sezonska učinkovitost SPF je pogoj za velik prihranek energije. S kakovostno toplotno črpalko lahko prihranimo do 67% energije. Razlika v porabi energije na letni ravni med najbolj in najmanj učinkovito toplotno črpalko na testu znaša od 1.000 kWh pri manjših porabnikih do 5.000 kWh pri večjih hišah, kar v praksi lahko pomeni tudi 600 EUR višji račun za elektriko. Nekatere toplotne črpalke zagotavljajo večji prihranek v manjših hišah, druge v  večjih hišah, v vseh primerih pa je najboljši rezultat dosegla Thermia Atec, ki v vseh razredih porabe prihrani največ energije med konkurenti.

Raven hrupa

Učinkovitost toplotne črpalke je vsekakor pomemben podatek, vendar je pri toplotni črpalki zrak/voda skoraj tako pomembna kot učinkovitost tudi hrupnost naprave med normalnim obratovanjem. Najbolj tiha je naprava IVT s 56 dB, sledi ji Thermia z 61dB, ostale so bile občutno bolj hrupne, nekatere tudi več kot 2-krat glasnejše od najtišje.

Priprava tople sanitarne vode

Udobje ob uporabi toplotne črpalke lastnik najbolj opazi v smislu priprave tople sanitarne vode. Čeprav priprava tople vode ni največji strošek v celoletnem delovanju sistema, je pomembno, da je tople vode dovolj, da je temperatura v grelniku visoka, ter izgube grelnika kar se da nizke. V preizkusu je bila izmerjena najvišja temperature vode v grelniku 61°C – dosegla jo je Thermia Atec. Toshiba je dosegla 46°C, Nibe 47°C in CTC 49°C.

Koliko tople vode dobimo iz grelnika?

Visoka temperatura vode je za uporabnika pomembna, saj lahko iz bolj višje temperature  vode v grelniku dobimo večjo količino uporabne tople vode pri 40°C. Razmerje med volumnom grelnika in pridobljeno toplo vodo je tako najvišje pri Thermiji Atec, iz 180 l dobimo 300 l, kar je 1,7 - krat več, pri ostalih je razmerje 1,1 do 1,4. Višja, kot je dosežena temperatura vode v grelniku, višji je volumenski faktor.

COP pri ogrevanju sanitarne vode

Inštitut je pri preizkusu meril izkoristek za pripravo tople sanitarne vode. Ker vse toplotne črpalke ne dosegajo enake najvišje temperature tople sanitarne vode in ker se način priprave tople vode razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, se razlikujejo tudi rezultati v tej kategoriji testiranja. Ker se z višanjem delovne temperature učinkovitost toplotne črpalke znižuje, je potrebno pri primerjavi izkoristka vzeti v obzir tudi doseženo temperaturo vode v bojlerju. Tako so najvišji rezultat COP 3,3 dosegle toplotne črpalke, ki dosegajo relativno nižjo temperaturo vode v bojlerju, v tem merilu je najboljši Euronorm, z najvišjo temperaturo vode 53°C.

Hlajenje

Edina naprava na testu, ki ima integrirano funkcijo hlajenja je bila toplotna črpalka Thermia Atec, zato primerjava ni možna. Inštitut SP je kljub temu opravil preizkus hlajenja, ki je pokazal odlične rezultate – EER 2,2 za hlajenje, s predtokom 7°C pri zunanji temperature 35°C in EER 2,5 za hlajenje, s predtokom 18°C.

Ocena uporabniškega priročnika

Ker je učinkovito in pravilno delovanje toplotne črpalke lažje zagotoviti, kadar je uporabnik dobro seznanjen s svojim sistemom, je posebna pozornost posvečena uporabniškemu priročniku. Inštitut je podal mnenje, da imajo tri toplotne črpalke razumljiv priročnik, prijazen do uporabnika – Thermia, IVT in Euronorm – ostalih pet ima v priročniku pomankljivosti, premalo nerazumljivo, ali pa vsebujejo veliko informacij, ki so namenjene monterju in ne uporabniku.

Zaključek

V testu se je izkazalo dejstvo, da ni vsaka toplotna črpalka primerna za vsak objekt. Težko je zaključiti, da je ena toplotna črpalka najboljša v vseh pogojih delovanja. Kljub temu iz rezultatov testiranja izstopa Thermia Atec, ki se je skoraj v vseh kategorijah izkazala kot tehnično najboljša rešitev.

V članku je predstavljen povzetek opravljenega preizkusa. Več informacij o preizkusu in celotna tabela je na voljo na uradni spletni strani švedske agencije za energijo:

http://www.energimyndigheten.se/sv/Hushall/Testerresultat/Testresultat/Luftvattenvarmepumpar1/?tab=2

Več na www.atlas-trading.si

Yasin Jodeh, 041 324 173