 Topel skladiščno poslovni center
Kljub temu da država na veliko promovira vgrajevanje toplotnih črpalk, so pristojni ukinili subvencije in se državljani moramo znajti sami, saj sedaj nepovratna sredstva lahko dobimo samo za ogrevanje z biomaso.
Začetek z geosondo
Mnogi trdijo, da vodoravno vkopani zemeljski kolektorji zaradi podhladitve povzročijo zamujanje vegetacijskega pomladnega ciklusa, čeprav meritve tem trditvam oporekajo. To je bil tudi eden od razlogov, da se je direktor podjetja Fenestra, g. Kopše, odločil za vrtanje 124 m globoke vrtine in vstavljanje geosonde, kljub temu, da se nahajajo na kmetijskem območju in imajo na razpolago dovolj zemljišča. Pri tem je omenil še slabo izkušnjo enega novih mariborskih nakupovalnih centrov, kjer so vodoravni kolektor vgradili pod asfaltirano parkirišče. Zelo slab toplotni izplen pripisujejo zatesnjeni površini, skozi katero ne more pronicati voda.
Pravi še, da so z izvajalcem, podjetjem Knut, zelo zadovoljni, saj je bil leta 2005, ko so se odločali za način ogrevanja, po njihovem mnenju eden redkih, ki je bil na voljo in jim dal odgovore na vsa njihova vprašanja.
Dobro izolirane stene
Pogoj za uspešno delovanje črpalke zemlja - voda je dobro izolirana stavba. V tem primeru so zidovi zgrajeni z lesno - cementnimi lsospan zidaki, ki imajo vstavljen še 9 cm debel kos izolacije iz stiropora. Prehodnostni koeficient zidu je 0,34 W/m2K. Stavba je tudi proti tlom in strehi odlično izolirana, saj oba prehodnostna koeficienta znašata 0,18 W/ m2K. Želeli so postaviti paropropustne zidove, ki »dihajo«, sprejemajo vlago in jo spet oddajajo, kar se je izkazalo za koristno, saj problemov s kondenzom nimajo, kljub temu, da prostori niso prisilno prezračevani.
 S talnim ogrevanjem grejejo 300 m2 površine, poleti pa prostore na enak način hladijo. Sogovornik ugotavlja, da hladna tla poleti v poslovnih prostorih niso tako moteča, saj so ljudje obuti. Doma pa tega načina ne bi uporabil, saj velikokrat hodimo bosi, zato so hladna tla preveč neprijetna, pri čemer pa bi stensko ali stropno hlajenje na enak način zagotovo odlično delovalo. V talno ogrevanje so na kvadratni meter vgradili 7 m cevi.
Toplotna zadostuje
Sistem so pognali leta 2005, v tem času jih nikoli ni zeblo. Kakšnega drugega sistema za ogrevanje ali vračanje zraka niso vgradili. V skladiščnem delu imajo vgrajene klimate, ki so namenjeni razvlaževanju zraka, za katere pa ugotavljajo, da jih ne potrebujejo. Stavba je poslovno - skladiščni objekt, pri čemer skladišča ne ogrevajo. Kljub temu temperatura v njem, kljub zunanjim -20°C, nikoli ni padla pod +8°C. V poslovnem delu vzdržujejo temperaturo 21°C, kar zaradi značilnosti, ki jih ima talno ogrevanje, popolnoma zadostuje. Toplotna črpalka ima 4 kW električne in oddaja povprečno 12 kW toplotne moči. Ob črpalki je še 300 litrski vodni akumulator toplote, ki ga, skupaj s prostori, ogrejejo čez noč (nižja tarifa) in praznijo čez dan, ko je elektrika dražja. Vsa tri leta, ogrevalno postro-jenje s toplotno črpalko vred, deluje popolnoma samostojno, tiho in zanesljivo. •
|
