Slovenski govedorejci so obveznosti iz kjotskega sporazuma že izpolnili in celo presegli zahtevano znižanje izpustov toplogrednih plinov

Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejša kmetijska panoga, pa vendar je njen delež v skupnih izpustih toplogrednih plinov precej manjši kot v svetu. Vključno s posrednimi izpusti in izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili govedoreja v Sloveniji prispeva 6,1 odstotka toplogrednih plinov. Največji delež skupne vrednosti vseh izpustov predstavlja energetika z 80,5 odstotka, najmanjšega, 0,2 odstotka, uporaba topil in drugih izdelkov; med povzročitelji so še industrijski procesi in stranski učinki odpadkov.

Metan in didušikov oksid, ki nastajata pri reji goveda, imata zelo močan toplogredni učinek. "Največ metana nastane pri fermentaciji krme v vampu. Tam številni mikroorganizmi pretvarjajo različne sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso. Pri tem se razvije tudi precej metana, ki se z izriganimi plini izgublja v ozračje. "Metan nastaja tudi pri fermentaciji krme v debelem črevesu in pri skladiščenju živinskih gnojil na gnojiščih in v jamah za gnojevko," pojasnjuje Jože Verbič s kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), avtor strnjene informacije, ki jo je objavil inštitut, da slovenski govedorejci uspešno zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov.

Nadaljuje, da pa didušikov oksid, kot drug zelo intenziven toplogredni "krivec", nastaja pri presnavljanju dušikovih spojin, ki jih domače živali izločijo v živinska gnojila. Največ tega plina se sprosti v skladiščih živinskih gnojil pa tudi zaradi dušika, ki ga živali izločijo na paši, in zaradi gnojenja z živinskimi gnojili. "Govedoreja prispeva tudi precej posrednih izpustov didušikovega oksida. Ti so posledica odplakovanja dušikovih spojin v vode in uhajanja amonijaka v ozračje, nastajajo pa predvsem v naravnem okolju. Ogljikov dioksid, ki nastane pri dihanju živali, pa ne prispeva k učinku tople grede. Gre namreč za ogljikov dioksid, ki so ga krmne rastline med rastjo potegnile iz zraka. Ogljikov dioksid torej v kmetijstvu kroži in ne prispeva k povečanju koncentracij v ozračju," razlaga Verbič.

Manjšanje izpustov

"V slovenski govedoreji so se od leta 1986 do leta 2006 izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 14,8 odstotka. S tem so govedorejci že izpolnili obveznosti kjotskega sporazuma, ki določa, da mora Slovenija od izhodiščnega leta 1986 do obdobja 2008-2012 izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov," so številke, ki si po Verbiču zaslužijo tudi strokovni komentar. "Pri kravah z veliko mlečnostjo in hitrorastočih pitancih so izpusti toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka ali mesa precej manjši kot pri kravah z majhno mlečnostjo in pri počasirastočih pitancih. Ekstenzivno rejene živali porabijo večino energije za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij, kot so ohranjanje telesne temperature, dihanje in prebavljanje, intenzivno rejene živali pa večino energije naložijo v mleko in meso. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v govedoreji tako pripisujemo predvsem izboljšani učinkovitosti reje, saj dosegamo podoben fizičen obseg prireje z bistveno manjšo čredo kot nekoč."

V govedoreji je 14,8 odstotka manj izpustov toplogrednih plinov po mnenju kmetijske stroke relativno veliko zmanjšanje, v absolutnem smislu pa je prispevek govedoreje k zmanjšanju izpustov v Sloveniji majhen. Tako Verbič opozarja, da so se samo v prometu med letoma 1986 in 2006 letni izpusti povečali za več, kot znašajo letni izpusti v celotnem kmetijskem sektorju.

Izračun za vsako kmetijo

Na KIS so v okviru centralne podatkovne zbirke razvili posebno orodje, ki omogoča skoraj pet tisoč rejcem krav molznic spremljanje izpustov toplogrednih plinov na njihovih kmetijah. Grafično so prikazani izpusti toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka. Na spletnem naslovu http://www.govedo.si je mogoče spremljati spremembe po letih in izpuste primerjati z izpusti na ravni države. (mag)

Kako izpuste še zmanjšati

Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse in kodeks ravnanja za preprečevanje vplivov med kmetijstvom in podnebnimi spremembami nakazujeta več možnosti, kako (še) zmanjšati izpuste toplogrednih plinov na kmetijah. Med predlogi sta predvsem učinkovitejša raba energije krme in izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika na kmetiji, k čemur lahko prispeva več ukrepov: povečanje mlečnosti in življenjske dobe krav molznic ter povečanje prirastov pri pitancih ob upoštevanju naravnih danosti za rejo, izboljšanje kakovosti krme in uskladitev krmnih obrokov s poudarkom na izogibanju presežkom beljakovin, uvajanje učinkovitih načinov paše, skrbno ravnanje z živinskimi gnojili in uvajanje sodobnejših načinov gnojenja z majhnimi izpusti amonijaka, uvajanje bioplinskih naprav in učinkovita raba energije na kmetiji. 

Vir: http://www.vecer.com/clanek2009100505474471