Dobrih 50 dni pred srečanjem v Kopehagnu London gosti pomembni srečanji o podnebnih spremembah. Na prvem so se zbrali ministri 20 držav, ki so razpravljali o najbolj pereči temi dogovora o boju proti podnebnim spremembam, premogu. Ljudje, ki jih skrbi za okolje, a tudi zagotavljanje zadostnih količin energije, menijo, da je ključ v prečiščenem premogu. Premog je gorivo z eno največjih vsebnosti ogljika, ne samo v primerjavi z obnovljivimi viri energije, temveč tudi z drugimi fosilnimi gorivi. Pri proizvodnji ene enote električne energije v termoelektrarni na premog se ustvari dvakrat toliko ogljikovega dioksida, kot če bi jo pridobili s plinom. Toda brez premoga ne moremo, saj poganja električna omrežja številnih držav po vsem svetu. Veliko ga je in cenovno je zelo dostopen. V Veliki Britaniji kar tretjino električne energije pridobimo s premogom, v drugih državah pa je ta delež še večji. Prejšnji teden sem bil na Poljskem, kjer 95 odstotkov električne energije pridobijo s premogom. Brez njega si je zelo težko predstavljati zanesljivo oskrbo z energijo v prihodnosti.

Osrednja tema konference, ki poteka ta teden in jo skupaj gostita Velika Britanija in Norveška, je tehnologija, ki lahko razreši to težavo: zajem in shranjevanje ogljika (ZSO).

Z zajemom in shranjevanjem ogljika lahko odstranimo 90 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, ki jih proizvedejo termoelektrarne na premog. Ogljikov dioksid zajamemo v dimnikih termoelektrarn in ga po ceveh prenesemo v varovana skladišča. S tehnologijo ZSO lahko premog postane nizkoogljično gorivo. Brez nje pa bodo stroški spopadanja s podnebnimi spremembami narasli za 70 odstotkov.

Toda ZSO je nova in kompleksna tehnologija, kar predstavlja svojevrsten izziv. Zato bo potrebno sodelovanje, da naredimo korak od manjših demonstracijskih projektov k množični aplikaciji na elektrarne. Obseg sprememb bo pomenil pravi izziv razvoju industrije in inženirskih znanosti. Spremembe pa bodo morale biti hitre, če se želimo učinkovito upreti podnebnim spremembam.

V Veliki Britaniji smo že pripravili drzne načrte za uvedbo ZSO. Predlagali smo najstrožja merila v svetu za nove termoelektrarne na premog, načrtujemo pa tudi podporo do štirim komercialnim elektrarnam, ki bodo pri obratovanju uporabljale tehnologijo ZSO. Za podporo čiste premogovne tehnologije smo do zdaj namenili že več milijard funtov.

Če želimo doseči spremembe, je potrebno sodelovanje vseh držav, ki razvijajo tehnologijo ZSO, saj bodo le tako slednjo privzeli tudi največji svetovni porabniki fosilnih goriv.

Žal je tako, da tisti, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, najbolj čutijo njihove posledice, zato me veseli, da se bodo pogovorov udeležili tudi predstavniki ranljivih držav, kot so Bangladeš, Maldivi in Kostarika. Ko gre za podnebne spremembe, ni drugih priložnosti. Do srečanja v Kopenhagnu ne smemo zapraviti niti dneva več. Izkoristiti moramo sleherno priložnost, da bi dosegli najboljši, najučinkovitejši in najbolj pravičen dogovor.

Vir: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009101905478289