Slovenske ekošole, program, v katerega je letos vključenih že 265 osnovnih šol, 112 podružničnih šol, 127 vrtcev, 93 enot vrtcev, 35 srednjih šol in enajst domov centra šolskih in obšolskih dejavnosti, so po trinajstih letih delovanja dobile novega nacionalnega koordinatorja. Na mesto dosedanje koordinatorice Nade Pavšer je društvo DOVES kot nosilec mednarodnega programa ekošol v Sloveniji za vršilca dolžnosti imenovalo Branka Mahneta, predsednika tega društva.

Prihraniti do 15 odstotkov energije

Mahne posebej poudarja pomen učinkovite rabe energije v slovenskih ekošolah. V tisoč zavodih bi po ocenah strokovnjakov lahko vsako leto prihranili okrog 126 GWh ogrevalne in električne energije oziroma 8,5 milijona evrov denarja ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. V slovenskih šolah se, pravi Mahne, skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi se ga dalo izkoristiti brez dodatnih vlaganj. V preteklem šolskem letu so si v ekošolah postavili cilj, da vsaka ekošola prihrani deset do 15 odstotkov energije. Da bi ga dosegli, izvajajo v tem šolskem letu mednarodni projekt Flick the Switch, ugašajmo luči, ter projekt vodenja energetskega knjigovodstva. Šole so tudi na jesenski konferenci koordinatorjev ekošol pozvali, naj bodo posebno pozorne pri ugašanju luči ter drugih električnih in elektronskih naprav, podelili pa jim bodo tudi merilnike za merjenje osvetljenosti.

Po obdobju naglega preboja v slovenske šole bo v prihodnje v projektu ekošol več pozornosti usmerjene v dvig kakovosti, izmenjavo izkušenj, nove pobude in večjo uporabo sodobnih učnih orodij, pravi Mahne, ki se, kot je povedal, na daljše obdobje ne vidi kot koordinator, temveč upa, da bo že prihodnje šolsko leto na to mesto imenovan kdo od sodelavcev.

Zgodnje oblikovanje odnosa do narave

Pomembno vlogo pri odnosu do okolja ima zgodnje uvajanje naravoslovnih vsebin, zato velja te vnesti v program že v predšolskem obdobju, meni koordinator slovenskih ekovrtcev Dane Katalinič, ki je to vlogo prevzel leta 2007, ko je bilo v projekt vključenih 27 vrtcev, danes jih je že 220. Zgodnje naravoslovje za vrtce in prvo triletje osnovnih šol je tako nacionalni projekt ekošol v tem šolskem letu, ena od podtem tega projekta pa je projekt Vse v skupnem krogu človek-čebela-cvet-med-sad. Gre za zgodnje oblikovanje odnosa do žive narave skozi ciljno izbrano vsebino, v tem primeru je to čebela, je dejal Katalinič. Otroke želijo usmeriti v raziskovalne učilnice, ki bodo čebelnjak, gozd, travnik, sadovnjak.

V ta projekt so vključeni tudi vsi oddelki vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, kjer je potekala predstavitev novosti v projektu ekošol in ki se, obnovljen po pasivnem standardu, ponaša z nazivom energetsko varčni vrtec. V vsebine bodo vključili čebelarje radgonskega čebelarskega društva, s katerimi sodelujejo že vrsto let. Poleg projekta zgodnjega naravoslovja dajejo ekološkim vsebinam poudarek še preko drugih projektov, je povedala ravnateljica Breda Forjanič. Prejšnji mesec so na primer izdali priročnik Igrive kapljice, v sodelovanju z vrtcem v sosednji avstrijski Radgoni izvajajo projekt Mura - naša mejna reka, v katerem raziskujejo ekosisteme na obeh straneh meje, ekološke vsebine pa bodo obravnavali tudi v mednarodnem projektu Comenius.

Branko Mahne, koordinator ekošol Slovenije: "V tisoč zavodih bi lahko vsako leto prihranili okrog 126 GWh ogrevalne in električne energije oziroma 8,5 milijona evrov denarja."