Tako so se spraševali udeleženci že druge okrogle mize Pomurske akademije o murskih elektrarnah kot priložnosti ali nevarnosti

Z namenom, da bi zainteresirani javnosti predstavili izsledke Študije trajnostnega razvoja za izvedbo projekta energetske izrabe reke Mure in s tem pridobili znanstvena in strokovna mnenja v zvezi s priložnostmi, ki jih projekt prinaša na področjih gospodarstva, okolja in družbe, je Pomurska akademska znanstvena unija (Pazu) včeraj v Murski Soboti organizirala že drugo okroglo mizo; prva je bila pred tremi leti. Ključno vprašanje je bilo, ali so elektrarne na Muri glede na dosedanje izsledke sploh smiselne.

Študijo, v kateri so združeni rezultati dvanajstih raziskav, izdelal jo je E-zavod za celovite razvojne rešitve s Ptuja, so že predstavili na letošnjem sejmu Megra v Gornji Radgoni. Naročnik so Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki proizvedejo 80 odstotkov vse hidroenergije v Sloveniji in so decembra 2005 dobile odločbo o imenovanju za koncesionarja za energetsko izkoriščanje Mure. Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je pojasnil, da se v prizadevanjih za energetsko samozadostnost države, ki je na tem področju še vedno neto uvoznik, in zaradi obveznosti Slovenije do EU, da mora povečati proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za 25 odstotkov, sicer bo plačevala drage penale, ozirajo po Muri. "Projekt poteka v več fazah, prva, izdelava krovne študije, je zdaj končana. Z njo preverjamo, ali je sploh smiselno nadaljevati ugotavljanje možnosti za energetsko izrabo reke Mure. Ni še nobene odločitve, ali elektrarne bodo, do družbenega konsenza o tem je še zelo daleč," je menil Pozeb....