Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije pomeni velik preobrat na področju toplotne zaščite stavb, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, ki jih ta obravnava usklajeno z Direktivo EU.

Novi pravilnik je v veljavo stopil meseca oktobra in s tem prenehal veljati stari Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002. Kar je prinesel dejansko svežega so nove določbe za strokovnjake. Projektantom določa način izračuna energetskih karakteristik in učinkovitosti novih in obstoječih stavb. Pravilnik določa nekoliko spremenjeno in dodatno metodologijo izračuna mejnih transmisijskih, ventilacijskih in skupnih energijskih izgub za ogrevanje ter hlajenje. Po novem pravilniku je zahtevana uporaba najmanj 25% moči enega ali več obnovljivih virov energije, pridobljenih iz sončnega obsevanja, biomase, vetra, geotermalne energije. 

Maksimalna toplotna prehodnost

Podatek za kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe je specifična toplotna prehodnost označena z »U«, ki pove, koliko toplote preide v 1 sekundi skozi površino 1 m2 konstrukcije pri temperaturni razliki zraka 1 stopinje kelvina med eno in drugo stranjo. Toplotna prehodnost je pravi pokazatelj toplotnih izgub, odvisna je od vrste materiala, njegove toplotne prevodnosti in debeline, skozi katero toplota prehaja. Čim višja je vrednost U, tem slabša je toplotna izoliranost konstrukcije, večje so toplotne izgube.

Toplotna prehodnost ovoja stavbe

Bistvene spremembe se nanašajo na maksimalne dovoljene toplotne prehodnosti »Umax«, zaradi česar bodo v praksi posledično potrebne večje debeline toplotne izolacije ovoja stavbe. Tako so od sedaj predpisane najvišje toplotne prehodnosti zunanjih sten - 0,60 W/m2K zahtevane bistveno nižje - 0,28 W/m2K (47 %). Kar pomeni povečano debelino toplotne izolacije od 5 na najmanj 12 cm, pri uporabi modularnih blokov (29 cm) pa je priporočeno vgraditi od 14 ali 16 cm toplotne izolacije.

Podstrešja, mansarde

Podobno je dosedaj veljalo za prezračevano podstrešje najvišja toplotna prehodnost 0,35 W/m2K in 0,25 W/m2K nad mansardo. Po novem pravilniku sta obe zaostreni na 0,20 W/m2K, kar pomeni, da bomo vgrajevali najmanj 25 cm toplotne izolacije.

Stavbnega pohištva

Pri oknih spremembe niso toliko drastične. Za zasteklitev je najvišja toplotna prehodnost spremenjena od 1,4 na 1,1 W/m2K, zasteklitev in okvir skupaj od 1,6 na 1,3 W/m2K, zunanja vrata od 3,5 na 1,8 W/m2K, okna s kovinskim okvirjem od 1,8 na 1,6 W/m2K, omarice za senčila (rolete) je nespremenjeno ter tla od 0,45 na 0,30 W/m2K (debeline od 8 cm na 14 cm).

Omejitev toplotne prehodnosti je priporočljivo jemati kot obvezujoči predpis, navedene debeline toplotne izolacije pa so le ocenjene, v odvisnosti na vrsto vgrajenega materiala. Neustrezno je govoriti samo o debelini. Npr. pri uporabi blokov  iz celičastega betona (Ytonga – »siporeksa«) ali Porotherma, je pri debelini toplotne izolacije 16 cm toplotna prehodnost bistveno nižja. Pri izračunu toplotnih karakteristik se morajo uporabiti podnebni podatki Geodetske uprave iz spletnega naslova

http://www.geodetska-uprava.si/DHTMLHMZ/wm ppp.htm.

Kriteriji prezračevanja

Po novem pravilniku so kriteriji prezračevanja definirani drugače in sicer od 0,5 do 0,7 izmenjave zraka na uro. Stavbe z urno izmenjavo zraka manjšo ali enako od 0,7 imajo projektno notranjo temperaturo zraka pri ogrevanju 20 st.C, pri hlajenju pa 26 st.C. Projektna temperatura ogrevalnega sistema ne sme biti višja od 55 st.C. Pri odločitvi ogrevanja na plin je obvezna uporaba kondenzacijskega grelnika. To izredno pomembno določilo pomeni manjše izgube  in s tem manjšo rabo energije. Priprava tople vode je predvidena z izkoriščanjem sončne energije, toplotnih črpalk ali na drug podoben način v povezavi s centralnim ogrevanjem. Prepovedana pa je lokalna priprava tople vode z električnimi bojlerji in električnimi pretočnimi grelniki.

Najnižji dovoljeni izkoristki ogrevalnih naprav

Računski najnižji dovoljeni letni izkoristki ogrevalnih naprav so  pomembna novost. Razdeljeni so na 4 razrede moči ogrevalnih naprav in sicer: do 50 kW, od 50 do 120 kW, od 120 do 350 kW in nad 350, pri čemer so se za gospodinjstva zaostrili dovoljeni izkoristki za ogrevalne sisteme moči do 50 kW. Tako bo onemogočena vgradnja manj kakovostnih ogrevalnih sistemov, obenem pa bo s tem zagotovljena večja učinkovitost in ekonomičnost naprav. Sicer pa pogrešamo prepoved vgradnje energijsko potratnih in tehnološko zastarelih kombiniranih kotlov na kurilno olje in drva.

Mnogo pomembnih kriterijev

V Pravilniku je zahtevanih še vrsta drugih pomembnih kriterijev, kot npr. predpisani izkaz o toplotnih karakteristikah stavbe z izjavo. Določena je najnižja učinkovitost toplotnih črpalk. Za razsvetljavo je dovoljena najvišja povprečna gostota moči svetilk na m2 stanovanjske površine namensko po prostorih. Določeni so specifični izpusti CO2 za posamezne vire energije na enoto goriva oz. na kWh. Podana so določila za izračun potrebne letne primarne energije, za donos vgrajenih sprejemnikov sončne energije (npr. zastekljeni selektivni 500 kWh/m2,a, vakuumski 600 kWhm2,a) in sončnih celic.

Zaključek

Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah je pomemben dokument, s katerim smo se približali najbolj energetsko razvitim državam EU. Za nadzor nad izvajanjem tega Pravilnika so zadolženi gradbeni inšpektorji. V praksi bo upoštevanje predpisov zagotovo gradnjo nekoliko podražilo, za graditelje pa bo izbira materialov in izvajalcev nekoliko zahtevnejša. Večja pomoč države z ugodnimi krediti in nepovratnimi sredstvi pa zato več kot dobrodošla. •