|
Ko govorimo o ravnanju z energijo pogosto uporabljamo izraz »raba« energije, čeprav bi bilo slovnično pravilno "poraba" ali "izraba" energije. S stališča fizike energije ne moremo »porabiti«, ampak jo lahko samo spreminjamo iz ene oblike v drugo.
Enota za merjenje količine ENERGIJE je J (Joule), druga oblika enote je Ws (wattsekunda, U = 1Ws) z izpeljankami Wh, kWh, MWh.
Za ogrevanje lahko porabimo toplotno energijo, ki se med postopkom spreminja v drugo obliko ali prehaja na drug temperaturni nivo, v resnici »porabiti« pa je ne moremo. Zato kljub slovnični nepravilnosti uporabljamo izraz "raba" energije. Enako velja za besedi energijski in energetski.
Kadar govorimo o energiji uporabljamo pridevnik energijski, na primer nizkoenergijska hiša, energijsko varčen aparat. Ko pa govorimo o dejavnostih, ki so povezane z energijo pa uporabljamo pridevnik energetski, energetski zakon, energetski objekt, energetska politika.
V nadaljevanju članka se bomo osredotočili samo na tiste ključne pojme, ki jih potrošniki pogosto srečujemo v vsakdanji rabi.
TOPLOTNA PREHODNOST je podatek, ki ga zapišemo kot »U« (z enoto W/m2K) in nam podaja količino energije, ki se izgublja skozi površino 1m2 elementa stavbe (stene, okna, tal, stropa...) pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema elementa.
TOPLOTNO PREHODNOST izračunamo na podlagi toplotne prevodnosti in debeline posameznih sestavnih delov gradbene konstrukcije ter toplotne prestopnosti površin, ali pa jo izmerimo s posebno napravo. Čim bolje se določen enojni ali večplasten element, stena, vrata ali okno upira prehodu toplote, tem manjši je faktor »U«.
Z izrazom KURILNOST (Hi) označujemo tisto količino toplote, ki se sprosti med popolnim zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki jo vsebujejo.
Z izrazom ZGOREVALNA TOPLOTA (Hs) označujemo vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih.
TOPLOTNE IZGUBE nastanejo zaradi prehoda toplote skozi ovoj stavbe ter so odvisne od površine in toplotne prehodnosti posameznega elementa ter klimatskih pogojev. Na podlagi znanih površin posameznih elementov, oken, sten, stropov, tal in njihovih toplotnih prehodnosti lahko določimo potrebno letno količino energije za ogrevanje za posamezne kraje.
TOPLOTNE IZGUBE izračunamo kot vsoto produktov površin (A), toplotnih prehodnosti (k) in temperaturnega primankljaja (TP) vseh posameznih elementov stavbe in jih zapišemo v Joulih ali kilovatnih urah. Pri računanju toplotnih izgub v tla pod stavbo upoštevamo ustrezne korekcijske vrednosti, saj so tla pozimi toplejša od okolice. V izračunu so zajeti tudi nočno znižanje temperature ali tedenske prekinitve ogrevanja ob koncu tedna v pisarniških ali šolskih objektih.
ENERGIJSKA BILANCA zajema tudi izgube zaradi prezračevanja, notranje vire toplote od oseb, tople vode, električnih naprav ali kuhanja in dobitke sončne energije skozi okna ali razne pasivne solarne elemente. Iz dobljenih podatkov lahko izračunamo potrebno količino goriva, če poznamo kurilnost goriva in izkoristek ogrevalnega sistema.
ENERGIJSKO ŠTEVILO je določeno kot celotna raba energije v stavbi na enoto uporabne površine bivalnega prostora v obdobju enega leta (kWh/m2 leto). Služi grobemu ocenjevanju energijske učinkovitosti obstoječih stavb, ki vključuje: stanje ovoja zgradbe, njeno tehnično opremljenost in bivalne navade uporabnikov.
ENERGIJSKO ŠTEVILO »E« je sestavljeno iz:
- energijskega števila Eop za ogrevanje prostorov,
- energijskega števila Etv za pripravo tople vode,
in energijskega števila Etn za ostalo tehnično opremo kot so rasvetljava, gospodinjski aparati, kuhanje...
Na ta način lahko med seboj primerjamo samo stavbe s podobnim načinom uporabe, na primer večstanovanjske stavbe, enodružinske hiše, upravne stavbe, šole, hotele, restavracije, vrtce ali bolnišnice. •
|
