Nedopustno spreminjanje pogojev
Kako naj ponudniki opreme investitorjem v toplotne črpalke ali sončne elektrarne zagotovijo zanesljive izračune stroškov za omrežnino, ko se o njeni višini lahko le ugiba? Kdo si bo upal vlagati v zelene rešitve, če se bo vračanje omrežninskega akta v prejšnje stanje zavleklo za več mesecev?
Jasno je, da tega področja ne bo mogoče urediti še nekaj mesecev.
Spreminjanje pogojev pri samooskrbi z elektriko odpira dve ključni vprašanji.
Prvič, zakaj dodeljujemo visoke subvencije za zelene investicije, če njihova hitra rast ogroža delovanje omrežja?
Drugič, kako se bomo ob trenutnem upadu zelenih investicij izognili kaznim za neizpolnjevanje ciljev rasti proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter koliko nas to stane na leto?
Že lani je bilo vsem jasno, da obstoječa metodologija obračunavanja omrežnine ne sledi potrebam energetskega sektorja, zlasti razmahu obnovljivih virov. Trenutna omrežninska reforma pa ne temelji na sodobnih podatkih in transparentnih rešitvah. Uporabnike kaznuje, zato ne more obstati.
Vlada ni zagotovila sistema omrežnin, ki je razumljiv in finančno vzdržen. Sedaj sami na vladi ugotavljajo, da ni.
Država je v preteklih letih intenzivno spodbujala investicije v zeleni prehod. Mnogi investitorji, ki so svoje prihranke investirali v okolju prijazne sisteme za ogrevanje s toplotnimi črpalkami in v samooskrbo z električno energijo, se sedaj z novim sistemom obračunavanja omrežnine počutijo prevarane.
Eksperimenti vlade in regulatorja
Vlada bi morala pred uveljavitvijo omrežninskega akta uskladiti interese vseh deležnikov, a tega ni storila. Namesto da bi preučila vse možne scenarije, je dopustila hitenje in izpustila nujna posvetovanja.
Posledica je absurdno stanje, in to že od oktobra 2024, ko so bili izstavljeni prvi računi.
Argumenti vlade, da je Agencija za energijo pripravila novo omrežnino na podlagi zastarelih podatkov iz leta 2019, so nesprejemljivi. Vlada ni izvedla poglobljenih analiz. Če te analize obstajajo, naj jih predstavi javnosti.
Nedopustne manipulacije
Vlada je pred dvema letoma z Uredbo o samooskrbi z električno energijo spodbujala zelene investicije, zdaj pa investitorje kaznuje z višjimi stroški omrežnine. Po mesecih agonije je jasno, da nima rešitev. Te napake bi preprečila, če bi ukrepala pravočasno.
Kontradiktornosti in zavajanja je preveč. Kdo lahko še podpira vlado, ki ob nujnosti zelenega prehoda dovoli enormna povišanja stroškov za zelene tehnologije? Ko se novi pogoji izkažejo za neuspeh, vlada preloži krivdo na regulatorja.
Vlada ni preverila tveganj
Medtem ko Evropa znižuje stroške za energijo, jih Slovenija zvišuje. Zelene rešitve morajo biti gospodinjstvom dostopne in finančno vzdržne. Pogoji morajo biti stabilni in jasni. Najbolj oškodovani so tisti, ki so prešli na samooskrbo v prepričanju, da prispevajo k skupnemu dobremu.
Zaradi drastično višje omrežnine obstajajo primeri gospodinjstev, ko so njihovi stroški za električno energijo sedaj celo višji kot pred investicijo.
Ko so na Agenciji za energijo v letu 2024 zagovarjali novo omrežnino kot pravično, vlada ni reagirala. Šele decembra so predstavniki SD v medijih opozorili na pretirane stroške omrežnine.
“Uporabniki ne smejo biti kaznovani zaradi slabega sistema,” je januarja 2025 zatrdila predstavnica vlade, čeprav so se že novembra položnice za elektriko drastično povečale.
Minister Kumer je lani zagotavljal usklajenost z evropskimi smernicami, ter da je sistem neživljenjski, premier Golob pa je kljub opozorilom podpiral omrežninski akt. Take izjave so zgolj le neposrečen poskus prelaganja odgovornosti.
Agencija za energijo je vladi pravočasno podala predlog novega omrežninskega akta, eno leto se je ta za uveljavitev prestavljala. Uveden bi moral biti že 1.3.2024, nato se je prestavil 1.7.2024 in v tretjem poskusu bil plasiran šele 1.10.2024.
O omrežninskem aktu se je na veliko razpravljalo in je bilo več kot dovolj časa, da vlada s preverbo ustreznosti podanega Akta prepreči anomalije. Pa to preprosto ni!
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je decembra opozorjala: „Sedanji sistem je v nasprotju z zakonodajo. Potrebne so korenite spremembe metodologije, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost in večletno prehodno obdobje.“
Kdo bo odgovarjal za zaton zelenih investicij?
Vlada ni ustrezno preučila predlogov regulatorja in posledic nove omrežnine. Njeno ravnanje je pripeljalo do zastoja zelenega prehoda. Tveganje, da bomo hitro zamenjali slab sistem z novim, prav tako neustreznim, ostaja visoko. Medtem pa zelene investicije stagnirajo.
V vsaki normalni državi se s tako ključnimi vprašanji, kot je oskrba z energijo, ravna odgovorno, pri čemer se sprejemajo odločitve in ukrepi takoj.
Vlada, ki je zamudila svojo priložnost za učinkovito upravljanje na tem področju, ne bi smela imeti pristojnosti za določanje pogojev, ki vplivajo na končno ceno elektrike.