Ljubljana, 1. maja (STA) – Osnovni namen obdelave kmetijskih zemljišč je pridelava hrane, meni Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki pa obenem spodbuja tudi uporabo biomase za pridobivanje energije. Zbornica meni, da se s tem lahko izboljša dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev oz. omogoči razvoj podeželja.
Na podlagi akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 naj bi do leta 2020 Slovenija postavila za 61 megavatov bioplinskih elektrarn. Trenutno delujejo naprave s skupno močjo 20,6 megavata, kar pomeni, da bi morali po načrtih do leta 2020 iz bioplinskih elektrarn zagotoviti trikrat več energije, kot jo proizvedemo sedaj, opozarjajo v zbornici.
Ob ustreznih politikah in sodobnih tehnologijah pridelave lahko izkoristimo biomaso s kmetijskih površin, ne da bi pri tem močno vplivali na proizvodnjo hrane, menijo v zbornici in dodajajo, da so splošne koristi rabe biomase v večji dodani vrednosti in dodatnemu številu zaposlenih. “Naložbe v biomaso močno spodbujajo domačo ekonomijo, saj za razliko od rabe fosilnih goriv sredstva skoraj v celoti ostanejo v regiji in močno pripomorejo k splošnim ciljem razvoja podeželja,” še menijo v zbornici.
Na področju kmetijske biomase bi bile zaradi strukture slovenskega kmetijstva najprimernejše manjše bioplinske naprave, ki lahko izkoristijo na kmetijskih gospodarstvih proizvedena živinska gnojila, pri čemer se hranila vrnejo na lokalna polja. Poleg tega bioplinarne proizvajajo tudi toploto, ki jo je mogoče uporabiti za ogrevanje objektov ter rastlinjakov….
