Energetski preobrat in prehod na samovzdržni in ekološki način ogrevanja je proces, ki temelji na spremembi miselnosti porabnikov. Zavedanje o tem kaj natančno pomeni »obnovljiv vir energije« je torej ključno za uspešen proces energetske prenove in edini način za celosten strukturni premik.
Strategija končno sprejeta
Vlada RS je na seji, ki je potekala 29.10.2015, sprejela Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, s katero so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.
Strateški cilj na področju stavb je do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. Znatno izboljšanje energetske učinkovitosti ter povečanje izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah je temelj nove usmeritve. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi. Poleg tega je cilj tudi, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.
Vmesni cilji strategije do leta 2030 so:
• zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15% do leta 2020 in za 30% do leta 2030 glede na leto 2005;
• vsaj 2/3 rabe energije v stavbah pridobiti iz obnovljivih virov energije;
• zmanjšati emisije toplogrednih plinov v stavbah za 60% do leta 2020 in vsaj za 70% do leta 2030 glede na leto 2005;
• energetsko prenoviti skoraj 26 mio m2 površin stavb oz. 1,3 – 1,7 mio m2 letno; od tega dobro tretjino v standardu skoraj ničenergijskih stavb (AN sNES).
Dejstva, ki jih ne smemo zanemariti
V tem delu Evrope velja biomasa za energent z največjim potencialom. 58,4% Slovenije je prekritih z gozdnimi površinami, kar nas po gozdnatosti uvršča na skupno tretje mesto v Evropi, tik za Švedsko in Finsko. Lesna zaloga gozdov presega 330 milijonov kubičnih metrov ter iz leta v leto narašča. Letni prirastek tako presega 8 milijonov kubičnih metrov. Lesna biomasa se uvršča v skupino najstabilnejših energentov, zaradi regionalne dostopnosti pa zagotavlja energetsko neodvisnost, ustvarja stabilna in dolgoročna delovna mesta ter daje pomembno podporo kmetijskemu sektorju.
Prednosti: • za polena do 55 cm, • velika kurilna vrata, • velik polnilni prostor, • nizke emisije, • preizkušena zasnova izgorevanja, • možnost vgradnje modula za ogrevanje na pelete. Nazivne moči: • 40-50 kW Področje uporabe: • Eno- in dvodružinske hiše, kmetije. |
Preprosto – biomasa
Razvoj podporne infrastrukture danes omogoča popolnoma preprosto oskrbo in avtomatizirano polnjenje zalogovnikov, ki se ne razlikuje od klasičnih oblik polnjenja, ki jih poznamo iz preteklosti. Lesno
biomaso lahko danes naročimo preko telefona ali spleta ter zalogovnik napolnimo povsem avtomatizirano, napredni kotli pa ob tem omogočajo avtomatiziran sistem izgorevanja. Sistemi KWB zaradi izjemnega izkoristka energenta, ki je večji od 95%, omogočajo praznjenje posode za pepel zgolj enkrat na dve leti.
Klasično + inovativno – KWB Classicfire
Kotel KWB Classicfire združuje prednosti tradicionalnega ogrevanja z udobjem sodobnih ogrevalnih naprav. V kotlu KWB Classicfire je možno kuriti polena z največjo dolžino 55 cm in grobe sekance, za visoko zgorevalno kakovost in najnižje izpuste pa skrbi širokopasovna lambda sonda.
Več o ogrevalnih sistemin na polena, pelete in sekance lahko izveste na strani na
Kontaktirajte ponudnika "*" indicates required fields
