V družbi Celjski sejem d.d. z optimizmom sprejemajo tako posredovane vtise razstavljavcev ob zaključku sejemskega dogajanja, kot tudi prvo analizo rezultatov raziskave, ki jo redno izvedejo med obiskovalci in razstavljavci sejemskih dogodkov. Rezultati kažejo veliko zadovoljstvo obiskovalcev, ki so obiskali sejma. Največ jih je sejmišče obiskalo zaradi ogleda sejemske ponudbe in novosti (53 %) ter zato, da bi izvedeli koristne informacije za svoje delo (16 %).
![]() |
V Celjskem sejmu pojasnjujejo, da jim je kljub zahtevnim razmeram v panogah zaradi pomanjkanja investicijske dejavnosti v gradbeništvu ter previdnost tako industrije kot tudi gospodinjstev za nove naložbe, dodatno pa na zmanjšano povpraševanje po izdelkih in storitvah za učinkovito rabo energije v zadnjem obdobju vplivajo še nizke cene nafte, uspelo ohraniti obseg obiska sejmov. V štirih sejemskih dneh so na sejmišču gostili 13.000 obiskovalcev. Največ med njimi je bilo obiskovalcev iz Slovenije, ki so sejma obiskali, ker jih predstavljeni izdelki in storitve zanimajo tako poslovno kot tudi zasebno. Med obiskovalci iz tujine so prevladovali gostje iz sosednjih držav Hrvaške, Avstrije in Italije.
Tudi razstavljavci svoj nastop na sejmih v veliki večini ocenjujejo za uspešen (skoraj 60 %) oz. celo zelo uspešen (13 %). Sejemsko dogajanje sicer ni v celoti izpolnilo njihova pričakovanja, saj so si predvsem želeli še večji obisk. Vendar pa hkrati ugotavljajo, da je glede na splošne razmere v panogi odziv javnosti pričakovan. Razstavljavci si želijo, da bi predvsem napovedane aktivnosti države na področju energetske prenove stavb spodbudile gospodarsko dejavnost. Skoraj 60 % razstavljavcev pa je tudi potrdilo, da jim ustreza termin sejmov v aprilu.
Z energetsko prenovo stavb spodbuditi gospodarsko dejavnost
V štirih sejemskih dneh so se na sejmišču sicer zgodili različni dogodki za strokovno in zainteresirano javnost. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je že na otvoritvi sejmov pojasnil, da je ena najpomembnejših strateških ukrepov slovenske vlade v obdobju 2014-2020 energetska prenova stavb, saj ima izjemen multiplikativni učinek na domače gospodarstvo. Ministrstvo za infrastrukturo bo zato prve razpise, ki bodo namenjeni energetski prenovi stavb, izvedlo aprila za javni sektor in maja za občine. Potisek je prepričan, da bodo s pomočjo sofinanciranja energetske prenove stavb tudi spodbudili prepotrebno investicijsko dejavnost v gradbenem sektorju.
Mag. Tilen Smolnikar z istega ministrstva je več kot 100 predstavnikom občin, ki so se zbrali na razpravi o izzivih in priložnostih energetskega pogodbeništva, razložil, da bo povabilo za osebe ožjega in širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je država, odprto predvidoma do konca julija, razpisi za občine pa do pozne jeseni oziroma do konca leta. Tako s strani županov kot zasebnih partnerjev pa je prišla pobuda, da bi zmanjšali birokratske postopke in pripravo dokumentacije na razpisih. Smolnikar je pojasnil, da se v novi finančni perspektivi prihranki obravnavajo kot prihodki, EU pa želi sofinancirati le ukrepe, ki se v svoji življenjski dobi sami ne morejo.
Na sejmišču je bilo med drugim mogoče tudi slišati, da je prihodnost v električnih vozilih, a največji problem njihovega uvajanja ni toliko infrastruktura in prilagajanje električnega omrežja, ampak naše navade in stroški nakupa električnega vozila. Za nakup tovrstnih vozil se ponavadi odločajo tisti, ki gledajo širše, tudi na okoljske vplive in kakovost življenja. V Društvu za električna vozila Slovenije opažajo večji interes za električna vozila, predvsem za nakup rabljenih električnih vozil. »Infrastruktura je bila že pred petimi leti dovolj zmogljiva in bo prenesla še nadaljnjih pet let,« razmišlja Simon Čretnik iz omenjenega društva. Pravi še, da je prihodnost v pametnih omrežjih, a da ta trenutek ni zadržkov glede razpoložljivosti omrežja.
Pametna omrežja so nujni ukrep naše prihodnosti, saj se bo potreba po električni energiji v prihodnje samo še povečevala. »Dolgoročno bo breme na omrežnino s pametnimi omrežji manjše, kot če se tega ne bi šli,« je na okrogli mizi, ki jo je s partnerji pripravila družba Celjski sejem, moderirali pa sodelavci Energetika.NET, dejal mag. Jože Dimnik z Direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo. Država po njegovih besedah podpira izvajalce gospodarskih javnih služb v začetnih demonstracijskih projektih v dveh smereh, in sicer da omogoča te storitve uporabnikom omrežja in da priložnost našim podjetjem, da se pripravijo na nov trg. »Država si je zadala, da bi imeli vsi do leta 2024 pametne števce, s čimer bi vsem uporabnikom omogočali, da spremljajo lastno porabo, hkrati pa da lahko objekte opremijo tako, da bi izkoristili dodatne možnosti,« je povedal.
Na sejmišču je potekala tudi razprava o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), kjer so se razpravljavci osredotočili na področje fotovoltaike. Večina udeležencev je poudarila, da pogrešajo strategijo države, kjer bi bili jasno opredeljeni cilji, ki jih je treba doseči. Ponudniki fotovoltaike sicer zadnji uredbi razumejo kot pozitivni signal, ki ga na področju OVE in fotovoltaike skoraj ni več. »Hkrati pa uredba predstavlja bojazen, da se bomo prehitro zadovoljili. Samo s pomočjo elektrarn za samooskrbo ne moremo narediti bistvenega koraka naprej v smislu zagotavljanja kapacitet OVE. Morali bomo narediti bistveno več, če bomo želeli več slovenske električne energije proizvesti iz OVE,« je povedal Primož Tručl iz Združenja slovenske fotovoltaike.
Na Dnevu vzdrževanja pa je bilo mogoče slišati, da lahko učinkovito vzdrževanje ključno prispeva k povečanju konkurenčnosti podjetij na globalnem trgu. Četrta industrijska revolucija oziroma Industrija 4.0 pomeni dober nadzor nad posameznimi deli sistema, tesno je povezana z vzdrževanjem. Svoj kos pogače bi pri tem lahko odrezali tudi slovenski vzdrževalci, a bi morali pokazati več interesa in vsaj v določenih nišah prevzeti primat.
Sejemska priznanja najboljšim in tekmovanje mladih
Veliko pozornosti pa sta na sejmih požela še tradicionalna podelitev sejemskih priznanj in državno prvenstvo dijakov instalaterjev-energetikov strojnih instalacij. Zlati sejemski priznanji sta prejeli podjetji Seltron d.o.o. na 18. sejmu Energetika in Lotrič Meroslovje d.o.o. na 17. sejmu Terotech-Vzdrževanje. Najboljša mlada instalaterja strojnih instalacij pa prihajata iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Na državnem prvenstvu sta se najbolje odrezala Enes Luković in Stanko Damjan pod mentorstvom Miroslava Romiha.
Konec tedna festival sira, olj in špargljev, septembra MOS
Do septembrskega MOS (13.-18. september) bodo v Celju pripravili še tri kulinarične festivalske sobote. Že ta konec tedna, v soboto, 23. aprila, na celjskem sejmišči pripravljajo 2. festival sira, olj in špargljev. Festival bo mogoče obiskati od 9. do 17. ure v dvorani E in v atriju sejmišča. Vstop je prost.
Maja (21.5.) na sejmišču pričakujejo ljubitelje palačink in cesarskega preženca, junija (18.6.) pa ljubitelje piva, burgerjev in čilija.
Vir: Celjski sejem