Cena elektrike z januarjem 2022 višja
Odjemalce elektrike je januarja letos pričakala višja cene elektrike. Tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem so se namreč zvišale za 14,16 odstotka, kar za povprečnega gospodinjskega odjemalca s porabo 3500 kilovatnih ur pomeni za 1,88 evra višji mesečni strošek oziroma za 22,52 evra višji letni strošek glede na leto 2021. Je pa vlada konec januarja sprejela nekaj ukrepov za omilitev posledic visokih cen elektrike.
Električna energija se je lani na veleprodajnih trgih podražila za 175 odstotkov. Med slovenskimi dobavitelji je elektriko prvi podražil Petrol (decembra lani): cena elektrike za gospodinjske odjemalce se je zvišala od 21 do 35 odstotkov, za male poslovne odjemalce pa za okrog 30 odstotkov. To pomeni, da so bili zneski na položnicah Petrolovih gospodinjskih odjemalcev višji za približno desetino, kajti elektrika predstavlja le tretjino cene (preostalo so omrežnina in dajatve).
Preostali dobavitelji so podražitve elektrike napovedali za letošnji januar, torej bodo končni odjemalci višje zneske na položnicah najverjetneje dobili s februarskimi položnicami. Večina dobaviteljev je napovedala 30-odstotno zvišanje, kar pomeni, da bodo zneski na položnicah višji za približno 10 odstokov. Le na Gen-i so se že lani poleti javno zavezali, da bo cena elektrike za gospodinjstva ostala nespremenjena do poletja 2022 (cen tarif rednega cenika sicer niso podražili že več kot sedem let).
Cenik - cena elektrike pri različnih ponudnikih | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ponudnik: |
Gen-I
|
Petrol
|
Energija Plus
|
Sonce energija
|
||||
cena elektrike kWh/€ |
|
0,05794 € |
|
0,08495 € |
|
0,22698 € |
|
0,14000 € |
| Opomba: Cene elektrike smo pri nekaterih ponudnikih preverjali v aprilu 2022, veljajo za gospodinjstva, za enotno tarifo (ET) po rednem ceniku in ne vključujejo DDV. | ||||||||
Ukrepi vlade za omilitev posledic visokih cen elektrike
Agencija za energijo je, kot že rečeno, s 1. januarjem 2022 zvišala tarifne postavke omrežnine in takrat poudarila, da je omrežnina strogo namenski vir za zagotavljanje delovanja elektrooperaterjev ter za vzdrževanje in razvoj omrežij. »Omrežnina nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države,« so utemeljevali višje postavke. Vlada pa je konec januarja letos sprejela ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo, med drugim tudi začasno oprostitev plačevanja omrežnine za gospodinjstva. Podjetjem je namenila 70 milijonov evrov pomoči, celoten paket sprejetih energetskih ukrepov pa je vreden okrog 200 milijonov evrov.
Okrog 710.000 najbolj ranljivih državljanov bo tako prejelo t. i. energetski vavčer – solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov. Izplačila so predvidena do 15. aprila letos. Za ta ukrep je skupaj namenjenih 106 milijonov evrov, sredstva za izplačilo bo država črpala iz podnebnega sklada.
Za gospodinjstva je sicer najpomembnejši ukrep oprostitev plačevanja omrežnine za tri mesece, in sicer od 1. februarja do 30. aprila letos, vendar se bo to na položnicah poznalo šele marca. Vlada je poleg tega začasno na najnižjo možno stopnjo znižala trošarine na vse energente, tudi na elektriko. To pomeni, da se bo znesek na položnicah zanjo znižal za 30 do 35 odstotkov.
Cena elektrike je samo en del zneska na položnici
Cena elektrike se oblikuje prosto na trgu in je samo en del cene končnega računa za elektriko. V prvi polovici lanskega leta je tako predstavljala 39,2 odstotka končnega zneska, ki smo ga plačali odjemalci. Za omrežnino (prenos in distribucija) smo plačali 30,1 odstotka končnega zneska, za prispevke 10,8 odstotka in 19,8 odstotka končnega zneska na računu pa za DDV in trošarino.
Račun za električno energijo je sestavljen iz cene električne energije, katero določa dobavitelj ter prispevkov, omrežnine, trošarine in DDV.
PREBERITE TUDI:
|
Zakaj gredo cene energentov v nebo?
Po podatkih so se povprečne za gospodinjstva v Evropi začele dvigati že v prvi polovici lanskega leta. Zvišale so se v 16 državah članicah, najbolj prav v Sloveniji, in sicer kar za 15 odstotkov. Z največjimi podražitvami sledita še Poljska (osem odstotkov) in Romunija (sedem odstotkov). Podražitve elektrike v Evropi so odraz dogajanj na skupnem energetskem trgu. Medtem ko se je na veleprodajnem trgu zvišala za več kot 175 odstotkov, se je za skoraj 300 odstotkov, emisijski kuponi pa za več kot 125 odstotkov.
Strokovnjaki s področja energetike pričakujejo, da se bo rast cen energentov umirila po koncu zime, a opozarjajo, da je malo verjetno, da bi cene elektrike in ostalih energentov padle na prejšnjo raven. Gospodinjstvom in drugim porabnikom zato svetujejo, da poskušajo čim bolj zmanjšati porabo elektrike in drugih energentov.
Povezane vsebine
