Leto 2022 je za porabnike elektrike kaotično. Že lansko leto so, zaradi špekulativnih nakupov surovin na borzah ter korona krize, cene energentov pričele občutno rasti. Cena elektrike se je na veleprodajnih trgih že v letu 2021 povišala za 175 %. Med slovenskimi dobavitelji je elektriko prvi podražil Petrol (decembra lani). V letošnjem letu pa je stanje dodatno poslabšala še agresija Rusije na Ukrajino in s tem otežena dobava plina v Evropo.

Agencija za energijo je s 1. januarjem 2022 zvišala tarifne postavke omrežnine in takrat poudarila, da je omrežnina strogo namenski vir za zagotavljanje delovanja elektro operaterjev ter za vzdrževanje in razvoj omrežij. »Omrežnina nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države,« so utemeljevali višje postavke.

Janševa vlada je zato konec januarja letos sprejela ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo, med drugim tudi začasno oprostitev plačevanja omrežnine za gospodinjstva. Podjetjem je namenila 70 milijonov evrov pomoči, celoten paket sprejetih energetskih ukrepov pa je bil vreden okrog 200 milijonov evrov.

S 1. majem so se ukrepi iztekli, položnice za elektriko so bile v začetku poletja že občutno višje, kot v enakem obdobju lanskega leta.

Zakaj so bile med dobavitelji električne energije tako velike razlike pri cenah elektrike?

Nekateri dobavitelji električne energije v Sloveniji so sicer še nekaj časa uspeli obdržati cene elektrike na lanski ravni, predvsem zaradi vnaprejšnjih nakupov na terminskih borzah. V prvem četrtletju letošnjega leta se je cena elektrike za gospodinjstva gibala okrog 0,07 EUR/kWh (70 EUR/MWh), kar je bilo za več kot 10 % več kot v istem času lani. Gre za ceno električne energije, ki v tem trenutku predstavlja približno 40 % končne vsote na položnici, preostalo so trošarine, omrežnina, prispevki in DDV. Ko prištejemo še vse ostale dajatve, se je končna povprečna cena elektrike za gospodinjstva v prvi polovici leta gibala okrog 0,175 evrov za kilovatno uro.

Cena elektrike je samo en del zneska na položnici

Cena elektrike se oblikuje prosto na trgu in je samo en del cene končnega računa za elektriko. V prvi polovici lanskega leta je tako predstavljala 39,2 odstotka končnega zneska, ki smo ga plačali odjemalci. Za omrežnino (prenos in distribucija) smo plačali 30,1 odstotka končnega zneska, za prispevke 10,8 odstotka in 19,8 odstotka končnega zneska na računu pa za DDV in trošarino. 

Račun za električno energijo je sestavljen iz cene električne energije, katero določa dobavitelj ter prispevkov, omrežnine, trošarine in DDV.

Vpliv cene elektrike na gospodinjstva

Povprečno gospodinjstvo porabi okrog 5.000 kWh električne energije letno (brez ogrevanja), kar je po starih, povprečnih cenah električne energije, skupaj z dajatvami zneslo okrog 875 EUR/letno.

S 1. avgustom je višje cene elektrike objavil tudi največji slovenski elektro distributer Gen-I. Ceno električne energije za enotno tarifo je iz 0,05794 EUR/kWh dvignil na 0,09499 EUR/kWh brez DDV. Višje cene elektrike pri GEN-I bodo tako uporabniki čutili pri septembrskih položnicah.

Tudi drugi največji distributer električne energije v Sloveniji, Petrol, s 1. septembrom dviguje ceno elektrike. Kilovatna ura po enotni tarifi se bo iz sedanjih 0,08495 evra dvignila na 0,12804 evra brez DDV.

Ukrepi vlade za omilitev posledic visokih cen elektrike v 2022 in 2023

Kot že rečeno, je država že v času Janševe vlade, pomagala lajšati energetsko draginjo z oprostitvijo plačevanja omrežnine, z znižanjem trošarin ter s solidarnostnim dodatkom 150 EUR za tiste, ki so jih podražitve najbolj prizadele.

Slovenski proizvajalci električne energije so zavezani prodajati elektriko najboljšim ponudnikom na trgu, vendar ima država kljub temu v takšnih primerih možnost reguliranja cen.

Vlada je tako z Uredbo o določitvi cen električne energije s 1.9.2022 omejila cene elektrike za obdobje enega leta. Prav tako je ohranila že do sedaj nižje trošarine na energente, stopnjo DDV znižala iz prejšnjih 22 % na 9,5 % ter znižala prispevek za zagotavljanje podpor v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE).

Cena elektrike za gospodinjstva bo omejena navzgor do 31.8.2023 (vrednosti brez DDV):

• enotna tarifa: 0,09800 eur/kWh,
• visoka tarifa: 0,11800 eur/kWh,
• nizka tarifa: 0,08200 eur/kWh.

Opomba: Cene elektrike smo pri nekaterih ponudnikih preverjali v januarju 2023, veljajo za gospodinjstva, in ne vključujejo DDV, ki je po novem 9,5 % ter ostalih dajatev. Vir: ZPS in spletne strani dobaviteljev.

Kakšne so napovedi glede cene elektrike?

Skrb vzbujajoče so trenutne cene električne energije na evropskih borzah. Te so se v juliju povzpele že na 340 EUR/MWh, kar je skoraj štirikrat več, kot smo plačevali v prvi polovici leta.

Kaj bi se zgodilo, če se na trgu v prihodnje cene obdržijo po trenutnih cenah na trgu, ki so petkrat višje, kot so bile lansko leto? Bi bile številke na položnicah tudi petkrat višje?

Nikakor ne, saj, kot smo že prej pojasnili, predstavlja cena elektrike dobro tretjino končnega izračuna. Država ima možnost reguliranja višine trošarine, davka in prispevkov. Če bi te ostale na današnji ravni in če bi električno energijo v prihodnje na primer plačevali po ceni 0,34 EUR/kWh, bi bil končni znesek na položnicah za povprečno gospodinjstvo z letno porabo 5.000 kWh električne energije, skupaj z vsemi dajatvami okrog 2.100 EUR/letno. Končna cena kilovatne ure z vsemi dajatvami bi tako znašala preko 0,40 EUR.

Kako regulirane cene elektrike vplivajo na ogrevanje?

Gospodinjstva, ki se ogrevajo na elektriko, je dvig cen elektrike še posebej prizadel. Najbolj so v skrbeh tisti, ki ogrevajo z električnimi radiatorji, električnimi pečmi ali IR paneli. Nekoliko manj so prizadeti uporabniki toplotnih črpalk, ki ogrevajo z učinkovitejšimi toplotnimi črpalkami (COP nad 3,5).

Poglejmo informativni izračun gospodinjstva, kjer toplotna črpalka ogreva 150 m2 velik objekt in sanitarno vodo. Takšno gospodinjstvo, poleg predvidenih 5.000 kWh porabe elektrike, porabi dodatno še nekje 3.000 kWh elektrike za ogrevanje prostorov, skupno torej nekje 8.000 kWh letno.

Po povprečnih cenah na trgu, ki so veljale v prvi polovici leta (0,175 EUR/kWh), je bil letni strošek električne energije skupaj z vsemi dajatvami 1.400 EUR (poraba gospodinjstva + ogrevanje). Zaradi omejitev cen elektrike in znižanja stopnje DDV, bo strošek elektrike nekoliko nižji. Za porabljenih 8.000 kWh bo potrebno letno odšteti okrog 1.320 EUR (poraba gospodinjstva + ogrevanje).

Kaj bi se zgodilo, če ne bi prišlo do regulacije cen elektrike in znižanja dajatev? Če bi se cena električne energije na primer drastično dvignila na 0,34 EUR/kWh, oz. 0,40 EUR/kWh skupaj z vsemi dajatvami, bi to pomenilo približno 3.200 EUR letnega stroška elektrike za gospodinjstvo in ogrevanje. Lahko si predstavljamo, kakšno finančno stisko bi to pomenilo za gospodinjstva, kjer ogrevajo z električnimi pečmi, električnimi radiatorji, letno porabijo tudi 15.000 kWh ali več in si ne morejo privoščiti zamenjave ogrevalnega sistema.

Cene elektrike se bodo prej ko slej stabilizirale, vendar bodo najbrž precej višje, kot so bile pred krizo. Kaos na trgu energentov se bo umiril. Vendar električna energija ne bo več tako poceni, kot je bila. Cene električne energije pod 50 evrov za megavatno uro so gotovo preteklost. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo cene elektrike v prihodnjih dveh letih stabilizirale približno pri 90 evrih za megavatno uro.

Kaj lahko storijo gospodinjstva?

Z zamenjavo za najbolj ugodnega dobavitelja elektrike gospodinjstva ne bodo pridobila prav veliko, saj imajo najugodnejši ponudniki ugodne cene elektrike za svoje stare odjemalce, za nove pa veljajo višji ceniki. Nekateri dobavitelji so celo prenehali s prodajo električne energije in svoje stranke pozvali, da si najdejo druge dobavitelje, kar sta v letu 2022 storila Telekom in E.ON.

Ena od rešitev je varčevanje. Spoznanje, kako pomembna je učinkovita raba električne energije in ostalih energentov, je vedno bolj prisotno med porabniki. S smotrno porabo električne energije lahko veliko privarčujemo. Na primer, dvotarifno merjenje električne energije je eden od smotrnih ukrepov. Pri takšni odločitvi je potrebna doslednost pri uporabi gospodinjskih aparatov. Za delovanje večjih porabnikov, kot so pralni in sušilni stroj, pomivalni stroj in podobno, je potrebno izbrati večerni čas med 22. in 6 uro zjutraj. Tudi toplotne črpalke za ogrevanje porabijo največ elektrike v hladnejših nočnih urah.

Tudi z ogrevanjem privarčujemo. Če želeno temperaturo v prostoru znižamo iz 23 °C na še vedno udobnih 20 °C, lahko prihranimo tudi do 20 % energije.

Najugodnejša rešitev za gospodinjstva, kako postati neodvisen od vsakokratnih pretresov na energetskih trgih, je postavitev lastne sončne elektrarne. Pravilno dimenzionirana sončna elektrarna nam pridela dovolj električne energije, tako za potrebe za gospodinjstva kot za ogrevanje, če ogrevamo na elektriko, recimo s toplotno črpalko. Spodbude, ki jih namenja država s ciljem o zmanjšanju izpustov ter samooskrbi, so še vedno aktualne. V letošnjem letu je zaradi ogromnega povpraševanja po sončnih elektrarnah že spomladi zmanjkalo denarja za subvencije za sončne elektrarne. Konec leta se napoveduje nov razpis. Kakšni bodo pogoji in višina finančnih spodbud, se zaenkrat še ne ve. Še vedno pa se lahko zaprosi za kreditiranje sončne elektrarne s pomočjo Eko sklada.

Po kakšni ceni se proizvaja električna energija?

Cena proizvodnje električne energije je zelo različna. Najcenejša proizvodnja električne energije je v hidroelektrarnah, kjer elektriko proizvedejo za okrog 30 evrov za megavatno uro, jedrska elektrarna proizvede megavatno uro elektrike za okrog 40 evrov, medtem ko je najdražja proizvodnja elektrike v termoelektrarnah. V Šoštanju megavatno uro elektrike proizvajajo za okrog 250 evrov. TEŠ 6 lahko šele zdaj, pri teh cenah elektrike na borzah posluje pozitivno, v prejšnjih letih so se izgube termoelektrarne pokrivale iz dobičkov hidroelektrarn.

 

Povezane vsebine

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje	HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo toplotne črpalke, sončna elektrarna, prezračevanje, klimatska naprava, kamin, …	Toplotna črpalka: cena in kako se investicija povrne v 2023?