Cene energentov v letu 2022

Cene energentov so se na evropskih borzah višale že v lanskem letu, trend rasti pa se nadaljuje tudi letos. Visoke cene elektrike so odraz visokih cen energentov, borznih špekulacij in vojne v Ukrajini. Na končno ceno električne energije je sicer v 70 odstotkih vplivala cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v 5 odstotkih cena emisijskih kuponov. Umiritve rasti cen energentov ne gre pričakovati pred koncem leta 2022. To stanje bo zahtevno, tako za gospodarstvo, kot za male gospodinjske odjemalce, pozneje se pričakuje upad cen, vendar ne na predkrizno raven.

Svetovni trendi v energetiki

Plin je podražila že mrzla zima 2020/21. Cene zemeljskega plina so sicer zrasle po vsem svetu. V Evropi so bile lani najvišje v zadnjih trinajstih letih, v Aziji je utekočinjeni zemeljski plin sredi lanskega poletja dosegel rekordno vrednost v zadnjih osmih letih, v ameriškem plinskem vozlišču Henry Hub pa so bile sezonske cene najvišje v zadnjih sedmih letih. Sredi poletja je bilo zalog zemeljskega plina v evropskih skladiščih za četrtino manj od petletnega povprečja. Zaradi podhranjenosti evropskih skladišč plina se je za 10 do 15 % povečala poraba premoga v evropskih elektrarnah, ki jih visoke cene ogljičnih kuponov niti ne motijo, saj so se že pred časom »zavarovale« z večletnimi nakupi kuponov. Cene kuponov bodo sicer po pričakovanjih še naraščale, kar je posledica uresničevanja zavez EU na poti k razogljičenju družbe. 

Kot kaže zdaj, se rast cen energije v Evropi ne bo ustavila in lahko pričakujemo, da bodo cene energentov rastle. Cene zemeljskega plina bodo rasle zaradi otežene dobave iz Rusije, velike porabe, majhnih zalog v plinohramih in zaradi premika k proizvodnji elektrike iz plinskih elektrarn. Zviševala se bo tudi cena premoga, saj v zadnjih dveh letih ni bilo omembe vrednih vlaganj v proizvodnjo, poleg tega je po premogu veliko povpraševanje v državah v razvoju.

Svoj delež h gibanju cen energentov prispevajo tudi obnovljivi viri, katerih delež narašča, ter v zadnjem času še posebej krizna žarišča po svetu. Zračni tokovi namreč ob vročinskih valovih razmeroma mirujejo, kar je za evropski elektroenergetski sistem bolj nevarno kot pred leti, saj se zaradi ugašanja premogovnih in jedrskih elektrarn konvencionalna proizvodnja elektrike manjša.

Cena kurilnega olja v letu 2022

Doba ogrevanja s kurilnim oljem se počasi izteka, a med petimi glavnimi viri energije za ogrevanje v slovenskih gospodinjstvih ima, kot lahko razberemo iz rezultatov raziskave REUS 2019, še vedno 20-odstoten delež. Na prvem mestu je lesna biomasa z 32-odstotnim deležem, na tretjem zemeljski plin z 12-odstotnim, sledita elektrika in toplotne črpalke.

Potem ko je cena kurilnega olja spomladi 2020 padla na najnižjo raven v zadnjih 10 letih (aprila je bila povprečna cena za 1 liter 0,72 evra), je že junija 2020 začela naraščati in se do konca novembra 2020 dvignila za približno 15 odstotkov, na 0,82 evra. Do oktobra lani se je cena za liter kurilnega olja pri večini ponudnikov dvignila na malo več kot 1 evro. Trenutno je cena kurilnega olja zaradi Ruske agresije v Ukrajini in posledično ukrepov proti Rusiji zelo visoka. Cena za liter je okrog 1,370 evra, cene pa se pri različnih ponudnikih skoraj ne razlikujejo. Upoštevati pa je treba, da ti različno zaračunajo dostavo, zato se pred naročilom splača preveriti ponudbo.

Cena elektrike 2022

Cena elektrike se konstantno zvišuje. Že lasnko leto se je na veleprodajnih trgih zvišala za 175 odstotkov. Špekulacije na borzah energentov v času pandemije so že v lanskem letu vplivale na rast cen energentov, tudi elektrike. Ruska agresija na Ukrajino je zaradi težav z dobavo plina v Evropo vse skupaj samo še poslabšala. Cene elekrtične energije so se pred energetsko krizo na trgih gibale okrog 50 eur za kilovatno uro, zdaj cene dosegajo že preko 300 eur na kilovatno uro.

Slovenski dobavitelji vsi po vrsti dvigujejo cene. Nekaj časa so nekateri dobavitelji, ki so v preteklih letih elektriko zakupovali vnaprej na terminskih borzah, še obdržali stare cene. Nekateri, ki tega niso storili, so celo prenehali z dejavnostjo in svoje odjemalce pozvali, naj si poiščejo nove dobavitelje.

Med slovenskimi dobavitelji je elektriko prvi (decembra lani) podražil Petrol, preostali dobavitelji so cene dvigovali postopoma, nazadnje tudi največji dobavitelj Gen-I. Povprečne končne vsote so se na položnicah gospodinjstev povišale za dobrih 50 %.

Potem ko je Agencija za energijo s 1. januarjem letos zvišala tarifne postavke omrežnine, pa je Janševa vlada konec januarja sprejela ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo, med drugim začasno oprostitev plačevanja omrežnine za gospodinjstva za tri mesece, ter 150 evrov dodatka za najranjlivejše. Ukrep je zelo ugodno vplival na gospodinjstva in omilil stisko ljudi.

Ko so se ukrepi s 1. majem iztekli, so se zneski na položnicah spet konkretno povišali. Zdaj nova vlada napoveduje nove ukrepe; med drugim regulacijo cen električne energije, prepolovljene prispeveke za obnovljive vire in trošarine, ter znižano, 9,5 % stopnjo DDV za dobavo elektrike.

Navzgor regulirane cene elektrike brez DDV za gospodinjstva bi naj veljale eno leto, do 31.8.2022. 

• enotna tarifa: 0,098 eur/kWh,
• visoka tarifa: 0,118 eur/kWh,
• nizka tarifa: 0,082 eur/kWh.

Opomba: Cene elektrike smo pri nekaterih ponudnikih preverjali v avgustu 2022, veljajo za gospodinjstva, in ne vključujejo DDV. Vir: ZPS in spletne strani dobaviteljev.

* Cene pri Petrolu in Energetiki Ljubljana v veljavi od 1.9.2022

Nestabilne cene energentov v letošnjem letu

Povprečna končna cena električne energije za gospodinjstva skupaj z vsemi dajatvami je v mesecu vgustu 2022 znašala že okrog 0,2 EUR/kWh (za primerjavo: v prvvem četrtletju 2022 je bila cena še 0,12 EUR/kWh). Nekateri ponudniki električne energije za pogon toplotnih črpalk omogočajo nižje cene elektrike. Ker je cena elektrike je v letu 2022 konkretno narastla in ni stabilna, je potrebno cenike dobaviteljev elektrike preveriti večkrat. 

Prednost ogrevanja s toplotno črpalko in samooskrbe s sončno elektrarno

Sončne elektrarne se izkažejo še posebej rentabilne, če hišo ogreva toplotna črpalka. V letu 2022 je zanimanje za sončne elektrarne izredno. Eko sklad je v prvih treh mesecih 2022 prejel več vlog za subvencije sončnih elektrarn kot v celem letu poprej (cca. 8.000 vlog), subvencije pa so za sončne elektrarne pošle že zgodaj spomladi. Do konca leta 2022 se sicer napoveduje novi razpis Eko sklada za investicije v sončne elektrarne.

Do 31. decembra 2023 sicer ob vgradnji sončne elektrarne za samooskrbo z elektriko veljajo stari pogoji meritev – letni obračun. Po tem datumu pa se obetajo spremembe v obračunu proizvodnje in porabe elektrike. Elektro podjetje, po sedanji uredbi, sedanjem net meteringu, enkrat letno izvede poračun električne energije – odjemalec bodisi doplača primanjkljaj ali morebitne viške v elektro sistem odda brezplačno. Po letu 2023 bomo z novo uredbo porabniki po cenah, ki bodo gotovo višje, kot smo jih poznali do sedaj, prodali elektriko v omrežje ali jo odkupili, v izogib hranjenju elektrike v omrežje, pa se bo vgrajevalo lastne hranilnike.

Cena plina v letu 2022

Cene zemeljskega plina so decembra lani na borzah dosegle vrhunec in v prvih dveh mesecih letošnjega leta nekoliko padle. Še vedno pa je njegova cena na borzah v primerjavi z lanskim januarjem za 300 % višja, od 70 do 80 evrov za megavatno uro. Nekateri dobavitelji so cene prvič zvišali že jeseni, v naslednjih mesecih so nekateri to storili že drugič in zdaj napovedujejo nove podražitve.

Petrol, denimo, je od oktobra lani do letošnjega februarja plin podražil za 12,30 % (cena se bo ponovno zvišala 1. aprila, in sicer za 36,4 %), Energija plus ga je podražila za 34 %, Plinarna Maribor pa celo za 63 % (pri tem je treba opozoriti, da trenutne cene veljajo le za obstoječe odjemalce, medtem ko so za nove bistveno višje, in sicer za kar 66,7 %). Pa to še niso rekorderji pri podražitvah zemeljskega plina: JP Komunala Sevnica ga je podražila za 128,50 %, JP KP Vrhnika za 139,20 %, Energetika Celje pa za kar 162,60 %.

V drugi polovici leta so temu trendu sledili tudi drugi veliki dobavitelji zemeljskega plina. 

Cena drv v letu 2022

V Sloveniji v energetske namene porabimo manj kot dva milijona ton lesa, večino v gospodinjstvih. Podatki statističnega urada kažejo, da se je raba lesa v gospodinjstvih v zadnjih letih celo zmanjšala. Velikih energetskih sistemov, ki bi čezmerno pritiskali na večji posek lesa, nimamo. Pravzaprav bi si morali prizadevati za večjo rabo lesne biomase za energetske namene, s čimer bi vsaj deloma nadomestili surovine (denimo zemeljski plin) iz uvoza.

Drva spadajo med najcenejše energente, toliko bolj, če nas uporabljamo peči na drva in ogrevamo z drvmi iz svojega gozda, ki smo jih pripravili sami. Najbolj ugoden čas za nakup je konec spomladi in pred začetkom poletja, njihova cena se oblikuje glede na povpraševanje in ponudbo in ni odvisna od ekonomskih in drugih dogajanj kot pri drugih energentih. Pir naraščanju cen energentov drva niso izjema – njihova cena je v primerjavi z lanskim aprilom precej narasla, v povprečju od 20 do skoraj 50 evrov na paleto.

Peleti cena v letu 2022

Najvišji skok cen se je v letošnjem letu zgodil pri peletih. Cene peletov so se več kot podvojile. Če se je še v lanskem letu dalo dobiti pelete srednje kakovosti za okrog 250 evrov za tono, danes, dober mesec dni pred kurilno sezono teh skoraj ni mogoče dobiti pod 650 evri za tono. Težava pa ni samo cena, ampak tudi dobava, saj peletov skoraj ni za dobiti.

Po zatrjevanju poznavalcev, bi naj bila cena peletov višja zaradi dviga cen ostalih energentov, ki so potrebni za proizvodnjo pelet, na dobavo surovin vpliva tudi vojna v Ukrajini, saj sta bili Rusija in Ukrajina veliki izvoznici lesa in lesnih energentov v Evropo. Sledilo je močno povišano povpraševanje po uvozu lesa iz drugih vzhodnoevropskih in balkanskih držav, zato so Madžarska, Srbija in BiH za zaščito lastnega prebivalstva že prepovedali izvoz lesa in lesnih energentov. 

Kaj bo s panogo, je težko napovedati. Cena pelet je v tem trenutku na kW ogrevalne moči celo višja od cene kurilnega olja. Če se zadeve ne bodo vrnile v normalno stanje, bodo uporabniki prav gotovo iskali alternativne rešitve z zamenjavo ogrevalnega sistema.

Zaradi večdesetletne zgrešene politike na področju gozdarstva smo tako prišli do tragikomičnega absurda, ko nam kot eni najbolj gozdnatih držav na svetu, primanjkuje lesa. Slovensko državno gozdarstvo na žalost v veliki meri temelji le na sečnji lesa in prodaji, predvsem v Italijo in Avstrijo, kjer slovenski les predelajo in nam ga prodajo nazaj. 

Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.

Povezane vsebine

Toplotne črpalke zrak voda - menjava ogrevalnega sistema	HITRO DO UGODNE PONUDBE: vas zanimajo toplotne črpalke, sončna elektrarna, prezračevanje, klimatska naprava, kamin, …	Toplotna črpalka: cena in kako se investicija povrne v 2022?