Cene energentov za ogrevanje v letu 2025 – stabilizacija po burnih letih

Stabilne cene energentov gospodinjstvom omogočajo bolj predvidljivo načrtovanje stroškov ogrevanja in naložb.  Lažje je oceniti donosnost zamenjave kotlov, letos primerjava med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri postaja jasnejša. To zmanjšuje tveganje pri odločitvah in spodbuja hitrejši prehod na učinkovitejše in okolju prijaznejše rešitve.

V zadnjih letih so bile cene energentov v primežu turbulentnih sprememb. Letos lahko končno govorimo o večji stabilnosti cen energentov: dobavne verige so se okrepile, skladišča so polna, države pa so z različnimi ukrepi ublažile šoke iz preteklosti.

Čeprav so cene energentov nad ravnmi pred letom 2020, so se nihanja umirila, kar potrošnikom omogoča lažje načrtovanje stroškov za ogrevanja in prehod na sodobnejše, okolju prijaznejše rešitve.

Zaskrbljujoč delež električnega ogrevanja brez obnovljivih virov

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se kar 33 % gospodinjstev še vedno ogreva z električnimi radiatorji in IR-paneli. Večina uporablja lesno biomaso ( peči na drva in pelete, redkeje na sekance). V zadnjem času na izbiro ogrevalnega sistema ne vpliva zgolj cena naložbe; vse bolj odločajo tudi cene energentov, pri čemer imajo prednost energenti s stabilnimi cenami. Pri ogrevanju stanovanjskih objektov imajo vse večjo vlogo tudi toplotne črpalke, vendar je prehod nanje za marsikoga še vedno zahteven. Delež OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja je leta 2023 dosegel 34,30 %, kar je 0,31 odstotne točke več kot leto prej.

Delež energentov za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji (2023)

• Lesna biomasa (drva, peleti, sekanci): 34 %
• Električna energija (el. radiatorji, IR-paneli, električne peči …): 33 %
• Kurilno olje: 9 %
• Zemeljski plin: 8 %
• Daljinsko ogrevanje: 7 %
• Toplotne črpalke: 6 %
• Utekočinjeni naftni plin (LPG): 2 %
• Sončna energija: 1 %

Kurilno olje – cena, primerjava ponudnikov

Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, se v zadnjih letih zmanjšuje. Kljub temu kurilno olje uporablja 9 % gospodinjstev.

Od sredine junija 2025 je cena za kurilno olje ponovno pod državno regulacijo, kar pomeni da so marže prodajalcev omejene in enotne po vsej državi, tudi na avtocestnih bencinskih servisih.

Cene kurilnega olja se osvežujejo na dva tedna (glede na gibanje svetovnih trgov). Ob znižanju trošarin se pogosto znižajo tudi nekatere druge dajatve, kar vpliva na končni strošek za potrošnika. Letos so s tem potrošnikom omogočeni večja preglednost cen kurilnega olja ter pogoji, ki so socialno bolj uravnoteženi.

Elektrika – kaj se spreminja pri obračunavanju v letu 2025

Od 1. marca cene elektrike niso več regulirane, kar pomeni povečano konkurenco med dobavitelji, kar na eni strani prinaša možnost ugodnejših ponudb, na drugi pa večjo odgovornost gospodinjstev pri izbiri. Porabniki morajo sami spremljati gibanje cen in se aktivno odločati za najprimernejšega dobavitelja. Tak sistem omogoča večjo preglednost, a hkrati prinaša večjo izpostavljenost tržnim nihanjem. S tem je elektrika postala še en tipičen tržni proizvod, kjer se koristi pridobijo s pravočasnim spremljanjem in menjavo ponudnika.

S 15. februarjem je začel veljati interventni zakon, ki je začasno posegel v najdražji časovni blok 1. Ta zajema zimske konice, in sicer dopoldne od 7. do 14. ure ter popoldne med 16. in 20. uro. V tem obdobju so gospodinjstvom začeli obračunavati tarifo za blok 2, kar je pomenilo približno 10–20 % nižjo omrežnino v zimskih mesecih. Ukrep je bil namenjen razbremenitvi položnic v času, ko je poraba največja.

Agencija za energijo je predlagala postopen prehod na polne tarife bloka 1, in sicer približno 40 % konec 2025, 60 % v 2026, 80 % v 2027 ter 100 % v 2028. Predlog še ni dokončno potrjen; o spremembi metodologije kot splošnem aktu odloča Agencija po javni obravnavi, morebitni interventni ukrepi ali spremembe zakona pa bi zahtevali odločitev Vlade RS in sprejem v Državnem zboru.

S 1. januarjem 2025 so začele veljati prilagoditve v obračunavanju omrežnine. Najpomembnejša je znižanje minimalnih obračunskih moči za poslovne odjemalce nad 43 kW, kjer se delež obračuna zniža s 25 % na 15 % priključne moči. Za vse odjemalce je bil podaljšan rok za spremembo dogovorjene moči, in sicer s 7. na 15. dan v mesecu, kar jim daje več prilagodljivosti pri načrtovanju. Uvedeno je bilo tudi znižanje obračunske moči za uporabnike na nizki napetosti do 43 kW, ki nimajo 15-minutnih meritev. Poleg tega je določeno prehodno obdobje za večje odjemalce z močjo nad 43 kW, ki v letu 2025 ne spremenijo dogovorjene moči – ti presežne moči začasno ne bodo plačevali.

Spremembe prinašajo nižje stroške in večjo prilagodljivost, zlasti pri tistih odjemalcih, ki so najbolj občutljivi na spremembe obremenitev.

Zaradi naraščajočih cen elektrike se bo v prihodnjih letih marsikatero gospodinjstvo primorano odločiti za prehod na toplotne črpalke, lesno biomaso ali zemeljski plin, saj ti sistemi zagotavljajo večjo dolgoročno stroškovno stabilnost. Ponovni prosti trg cen elektrike je še posebej pomemben za uporabnike toplotnih črpalk, saj je elektrika zanje glavni vir ogrevanja in s tem tudi najpomembnejši strošek. Možnost znižanja stroškov omogoča tudi naložba v sončno elektrarno in  baterijski hranilnik, ki račun za elektriko zmanjša tudi do 70%.

ET – Enotna tarifa,  NT – Nizka tarifa, VT – Visoka tarifa

Ceno elektrike za gospodinjske odjemalce (redni cenik) smo preverjali v septembru 2025, vključujejo DDV. Vir: spletne strani dobaviteljev elektrike.

Aktualne cene ostalih slovenskih ponudnikov preverite v članku Cene elektrike v 2025.

Cena zemeljskega plina v letu 2025 – primerjava cen ponudnikov

Po obdobju, ko so bile cene energentov v letih 2022–2023 rekordne, so se v letih 2024–2025 umirile tudi cene zemeljskega plina, letošnje leto pa je prineslo še občuten dodaten padec. K temu so prispevali razpršeni dobavni viri plina in velika napolnjenost skladišč, kar zagotavlja stabilnejšo ponudbo.

Za gospodinjstva to pomeni nižje stroške ogrevanja in bolj predvidljive račune, zemeljski plin pa je tako ponovno eden izmed konkurenčnejših energentov za ogrevanje.

Spodaj objavljene so aktualne cene zemeljskega plina pri slovenskih ponudnikih (z DDV).

Omrežnino za dobavo zemeljskega plina obračuna operater distribucijskega sistema po veljavnem ceniku

Lesna biomasa – cene drv in cene pelet, primerjava med ponudniki 

Med cenami energentov v Sloveniji imajo lesna goriva posebno mesto, saj se z njimi ogreva večina gospodinjstev na podeželju.

V času korone je bil trg z lesnimi gorivi zelo nepredvidljiv, sedaj so se razmere umirile. Cene drv so se že v preteklem letu (2024) znižale, kar je za številna gospodinjstva prijetna novica, saj se ogrevanje na drva znova kaže kot cenovno dostopna možnost. Posebej so zanimive spremembe na trgu peletov. Po zahtevnem obdobju, ko jih je bilo skoraj nemogoče dobiti in je cena poskočila v nebo, se je stanje v 2024 stabiliziralo.

V zadnjem letu so cene še dodatno padle, zaradi česar se ogrevanje s peleti ponovno uvršča med stroškovno učinkovite rešitve. Peleti so danes konkurenčna alternativa kurilnemu olju ali zemeljskemu plinu, hkrati so okolju prijazen vir.

Cene energentov stabilnejše

Čeprav so bila zadnja leta za potrošnike izjemno zahtevna, se cene energentov v letu 2025 kažejo kot stabilnejše. Gospodinjstva in podjetja se še vedno soočajo z višjimi stroški kot pred leti, vendar se volatilnost zmanjšuje, kar pomeni večjo predvidljivost pri načrtovanju izdatkov.