Aktualne cene energentov v letu 2023

Za nami je energetsko intenzivno leto 2022, ki je minilo v znamenju agresivne vojne Rusije proti Ukrajini. Ruska invazija na Ukrajino je povzročila geopolitični in energetski potres ter zelo resno energetsko krizo v EU. Kljub veliki odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv, EU ruskemu izsiljevanju ni popustila. Evropi je kljub velikim težavam uspelo zapolniti vrzel in dokončati pomembne reforme za pospešitev energetskega prehoda. TI bodo v prihodnje imeli pomemben geopolitični vpliv.

Cene energentov so se v lanskem letu na evropskih borzah precej povišale, trend rasti pa se je proti koncu leta nekoliko umiril. Visoke cene elektrike so bile odraz visokih cen energentov, borznih špekulacij ter že omenjene vojne v Ukrajini. Na končno ceno električne energije je sicer v 70 odstotkih vplivala cena zemeljskega plina, v 25 odstotkih cena premoga in v 5 odstotkih cena emisijskih kuponov. Stanje je tako za gospodarstvo, kot za male gospodinjske odjemalce postalo zahtevno. Veleprodajne cene nekaterih energentov so se proti koncu lanskega leta sicer znižale, vendar bo lahko trajalo mesece, da se bo to poznalo tudi na gospodinjskih računih, saj energetska podjetja prodajajo v naprej zakupljene zaloge.

Ruski načrt, razdeliti Evropo zaradi potrebe po energentih, se ni izšel

Velika odvisnost EU od uvoza ruske fosilne energije, zlasti plina je sprožila veliko krizo na evropskih energetskih trgih. Evropski trg je bil pred tem 40-odstotno odvisen od ruske dobave. Cene plina so avgusta 2022 po terminskih pogodbah dosegla ceno 338 evrov/MWh. Za primerjavo, v letu 2022 je bila cena okoli 20 evrov/MWh. Že jeseni se je cena plina prepolovila, v januarju 2023 pa je cene plina, dobavljivega marca 2023, padla na manj kot 65 EUR za megavatno uro.

Padajoče cene plina v Evropi so posledica v zadnjem času zmanjšane zaskrbljenosti glede oskrbe. Stabilna dobava plina v Evropo iz drugih virov, predvsem dobava utekočinjenega zemeljskega plina in dobave zemeljskega plina iz Norveške in Alžirije je zadostovala sprotnim potrebam, obenem pa skladišča plina napolnila več kot 80-odstotno. V enakem obdobju lani so bile zaloge le 45-odstotne. K manjši porabi so pripomogle tudi nadpovprečno visoke temperature v začetku zime, ter bolj racionalna poraba s strani končnih uporabnikov.

Prikaz dnevnega pritoka plina v Evropo v oktobru 2022. Vir: Bruegel

Cena kurilnega olja v letu 2023

Doba ogrevanja s kurilnim oljem se počasi izteka, a med petimi glavnimi viri energije za ogrevanje, kot lahko razberemo iz rezultatov raziskave REUS, ima kurilno olje v slovenskih gospodinjstvih še vedno 20-odstoten delež. Na prvem mestu je lesna biomasa z 32-odstotnim deležem, na tretjem zemeljski plin z 12-odstotnim, sledita elektrika in toplotne črpalke.

Ravno v času, ko je vlada RS v maju lansko leto odpravila regulacijo cen goriv, so se te na svetovnih trgih začele močno višati. Maloprodajna cena kurilnega olja je tako v Sloveniji junija 2022 dosegla rekordno vrednost 1,67 evra na liter. V drugi polovici leta so cene goriv, podobno kot plina, začele padati. Vlada je pred kurilno sezono na podoben način, kot ga poznamo za diesel in bencin, uvedla regulacijo cen kurilnega olja.

Cena nafte je na mednarodnih trgih v drugi polovici lanskega leta močno padla. Če je bil v lanskem letu 159-litrski sod nafte vreden 139 dolarjev, se danes cena giblje okrog 80 dolarjev za sod. Temu primerno so se znižale tudi maloprodajne cene kurilnega olja.

Trenutne maloprodajne cene kurilnega olja lahko preverite spodaj:

Cena elektrike 2023

Že v začetku leta 2022, v času Janševe vlade, je država zaradi povišanih cen energentov, z nekaterimi ukrepi uporabnikom priskočila na pomoč, zlasti pri elektriki, ki velja za osnovno dobrino. S solidarnostnimi dodatki, znižanjem trošarin in dajatev so pomagali najbolj ranljivim skupinam.

Z Uredbo o določitvi cen električne energije, ki velja od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2023, je država regulirala najvišje dovoljene cene električne energije za gospodinjstva. Na 9,5 odstopno stopnjo se je znižala stopnja DDV, vendar je Golobova vlada konec maja 2023 stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) ponovno zvišala na 22 odstotkov.

Cena elektrike za gospodninjstva je tako trenutno pri vseh ponudnikih enaka:

• enotna tarifa: 0,09800 eur/kWh,
• visoka tarifa: 0,11800 eur/kWh,
• nizka tarifa: 0,08200 eur/kWh.

Opomba: Cene elektrike smo pri nekaterih ponudnikih preverjali v juliju 2023, veljajo za gospodinjstva, in ne vključujejo DDV, ki je po novem onovno višji, 22 % % ter ostalih dajatev. Vir: ZPS in spletne strani dobaviteljev.

Nestabilne cene energentov v lanskem letu

Povprečna končna cena električne energije za gospodinjstva, skupaj z vsemi dajatvami, trenutno znaša približno 0,17 EUR/kWh (za primerjavo: pred regulacijo v avgustu 2022 je bila cena 0,2 EUR/kWh). Nekateri ponudniki električne energije za pogon toplotnih črpalk starim naročnikom omogočajo nižje cene elektrike. 

Prednost ogrevanja s toplotno črpalko in samooskrbe s sončno elektrarno

Sončne elektrarne se izkažejo še posebej rentabilne, če hišo ogreva toplotna črpalka. V letu 2022 je zanimanje za sončne elektrarne izredno. Eko sklad je v prvih treh mesecih 2022 prejel več vlog za subvencije sončnih elektrarn kot v celem letu poprej (cca. 8.000 vlog), subvencije pa so za sončne elektrarne pošle že zgodaj spomladi. Do konca leta 2022 je bilo inštaliranih okrog 13000 novih sončnih elektrarn v Sloveniji. Skupaj je v sistem samooskrbe trenutno priključenih okrog 28000 SE. Te zagotavljajo 7 odstotkov proizvedene električne energije v Sloveniji.

Do 31. decembra 2023 ob vgradnji sončne elektrarne za samooskrbo z elektriko veljajo stari pogoji meritev – letni obračun. Po tem datumu se bo letno netiranje zamenjalo za mesečno. Za razliko od prejšnje uredbe bo lastnikom sončnih elektrarn potrebno tudi plačevati omrežnino za vso prejeto električno energijo iz omrežja. Objavljen je tudi novi javni poziv za investicije v sončne elektrarne. Več o pogojih lahko preberete v članku Subvenice za sončne elektrarne.

Cena plina v letu 2023

Cene zemeljskega plina so sredi lanskega poletja zaradi znanih razlog dosegle rekorno vrednost preko 300 EUR za megavatno uro. Zanesljivost alternativnih dobav in napolnjena skladišča so ceno znižale na predkrizno raven.

Z Uredbo o določitvi cen zemeljskega plina, je država, podobno, kot pri električni energiji, od junija 2022 določila najvišje dovoljene maloprodajne cene plina. Prav tako se je znižala trošarina, ne obračunava se taksa CO₂ stopnja DDV pa se je v juniju 2023 iz 9,5 % ponovno zvišala na 22 %.

Neto cena zemeljskega plina je regulirana na 0,07300 kWh/€. Končna cena plina, z vsemi upoštevanimi dajatvami, stane za gospodinjstva 0,08196 kWh/€

Trenuten prikaz razreza končne cene plina za gospodinjstva.

Cena drv v letu 2023

V Sloveniji v energetske namene porabimo manj kot dva milijona ton lesa, večino v gospodinjstvih. Podatki statističnega urada kažejo, da se je raba lesa v gospodinjstvih v zadnjih letih celo zmanjšala. Velikih energetskih sistemov, ki bi čezmerno pritiskali na večji posek lesa, nimamo. Pravzaprav bi si morali prizadevati za večjo rabo lesne biomase za energetske namene, s čimer bi vsaj deloma nadomestili surovine (denimo zemeljski plin) iz uvoza.

Drva spadajo med najcenejše energente, toliko bolj, če uporabljamo peči na drva in ogrevamo z drvmi iz svojega gozda, ki smo jih pripravili sami. Najbolj ugoden čas za nakup je konec spomladi in pred začetkom poletja, njihova cena se oblikuje glede na povpraševanje in ponudbo in naj ne bi bila toliko odvisna od ekonomskih in drugih dogajanj kot pri drugih energentih. Vendar je praksa pokazala, da ob naraščanju cen energentov drva niso izjema – njihova cena je v primerjavi z lanskim aprilom precej narasla.

Cene suhih bukovih drv se tako pri trgovcih gibljejo nad 250 EUR za paleto (1 x 1 x 1,8 m). Pri zasebnikih je možno enako količino dobiti med 150 in 200 EUR.

Peleti cena v letu 2023

Najvišji skok cen se je v lanskem letu zgodil pri peletih. Cene peletov so se več kot podvojile. Če se je še pred energetsko krizo dalo dobiti pelete kakovostnega razreda A1 za okrog 250 evrov na tono, so cene pred kurilno sezono poskočile nad 600 EUR. Težava pa ni bila samo cena, ampak tudi dobava, saj peletov skoraj ni bilo mogoče dobiti.

Po zatrjevanju poznavalcev, bi naj bile cene peletov višje zaradi spleta večih razlogov; dvig cen ostalih energentov, ki so potrebni za proizvodnjo pelet, na dobavo surovin je vplivala vojna v Ukrajini (Rusija in Ukrajina sta veliki izvoznici lesa in lesnih energentov v Evropo), sledilo je močno povišano povpraševanje po uvozu lesa iz drugih vzhodnoevropskih in balkanskih držav, zato so nekatere med njimi (Srbija, Madžarska, BiH, Romunija) zaradi potreb svojih državljanov prepovedale izvoz lesa in lesnih energentov. 

K sreči se trenutno, kot pri ostalih energentih, tudi na tem področju cene umirjajo. Odločitev srbske vlade, da z 31. januarjem ponovno dovoli izvoz lesa, bo prav gotovo pripomogla, da se bodo cene še znižale. Srbski odločitvi bi naj po nekaterih informacijah sledila tudi vlada v BiH, kjer so proizvajalci, zaradi škode, povzročene zaradi prepovedi izvoza, že vložili skupinsko tožbo proti državi.

Če imate shranjen račun od nakupa pelet, lahko prejmete subvencijo

Dobra informacija za vse, ki ste pelete kupovali v času od avgusta do konca decembra 2022. Vlada je decembra 2022 sprejela odločitev, da vsem fizičnim osebam, ki hranite račun od nakupa pelet, povrne 100 evrov za tono pelet, vendar za največ 5 ton skupno.

Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.