Cene energentov za ogrevanje v letu 2026

Stabilnejše cene energentov gospodinjstvom omogočajo bolj predvidljivo načrtovanje stroškov ogrevanja in porabe energije. Ko so razmere na trgu manj nihajne, je lažje oceniti smiselnost zamenjave obstoječih ogrevalnih sistemov, primerjava med fosilnimi gorivi in obnovljivimi viri energije pa postaja vse bolj pregledna. To zmanjšuje tveganje pri investicijskih odločitvah in spodbuja hitrejši prehod na učinkovitejše ter okolju prijaznejše rešitve.

V preteklih letih so bile cene energentov pod močnim vplivom kriz, motenj v dobavnih verigah in izrednih razmer na mednarodnih trgih. V zadnjem obdobju pa je opaziti večjo umirjenost: dobavne poti so se stabilizirale, zaloge energentov so večinoma zadostne, države pa so z različnimi regulativnimi in blažilnimi ukrepi omejile najhujše cenovne šoke.

Čeprav so cene energentov še vedno višje kot pred letom 2020, so nihanja bistveno manj izrazita. To potrošnikom omogoča realnejše načrtovanje letnih stroškov ogrevanja in energije ter bolj premišljen razmislek o prehodu na sodobnejše, varčnejše in dolgoročno ugodnejše energetske rešitve.

Zaskrbljujoč delež električnega ogrevanja brez obnovljivih virov

Po podatkih Statistični urad Republike Slovenije se v Sloveniji še vedno približno tretjina gospodinjstev ogreva z električno energijo, predvsem z električnimi radiatorji in infrardečimi paneli, ki niso povezani z obnovljivimi viri energije. Takšen način ogrevanja je ob višjih cenah energentov dolgoročno med stroškovno manj ugodnimi, hkrati pa povečuje izpostavljenost gospodinjstev nihanjem cen elektrike.

Največ gospodinjstev za ogrevanje še vedno uporablja lesno biomaso, predvsem peči na drva in pelete, redkeje tudi sekance. V zadnjih letih pa se pri izbiri ogrevalnega sistema vse manj upošteva zgolj začetna investicija, vse večjo težo imajo prav cene energentov in njihova stabilnost. Prednost imajo energenti, pri katerih so stroški ogrevanja dolgoročno bolj predvidljivi in manj odvisni od kratkoročnih tržnih pretresov.

Pri ogrevanju stanovanjskih stavb imajo vse pomembnejšo vlogo tudi toplotne črpalke, ki sodijo med energetsko učinkovitejše rešitve z nižjimi obratovalnimi stroški. Kljub temu je prehod nanje za marsikatero gospodinjstvo še vedno zahteven, predvsem zaradi višjih začetnih stroškov in tehničnih omejitev obstoječih objektov. Delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja je leta 2023 dosegel 34,3 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom prej, vendar tempo prehoda ostaja zmeren.

Delež energentov za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji (2023)

• Lesna biomasa (drva, peleti, sekanci): 34 %
• Električna energija (el. radiatorji, IR-paneli, električne peči …): 33 %
• Kurilno olje: 9 %
• Zemeljski plin: 8 %
• Daljinsko ogrevanje: 7 %
• Toplotne črpalke: 6 %
• Utekočinjeni naftni plin (LPG): 2 %
• Sončna energija: 1 %

Kurilno olje – cena, primerjava ponudnikov

Delež gospodinjstev, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, se v zadnjih letih zmanjšuje. Kljub temu kurilno olje uporablja 9 % gospodinjstev.

Od sredine junija 2025 je cena za kurilno olje ponovno pod državno regulacijo, kar pomeni da so marže prodajalcev omejene in enotne po vsej državi, tudi na avtocestnih bencinskih servisih.

Cene kurilnega olja se osvežujejo na dva tedna (glede na gibanje svetovnih trgov). Ob znižanju trošarin se pogosto znižajo tudi nekatere druge dajatve, kar vpliva na končni strošek za potrošnika. Letos so s tem potrošnikom omogočeni večja preglednost cen kurilnega olja ter pogoji, ki so socialno bolj uravnoteženi.

Elektrika – kaj se spreminja pri obračunavanju in cenah v letu 2026

Od 1. marca 2025 cene elektrike za gospodinjstva niso več regulirane, kar pomeni, da se tudi v letu 2026 oblikujejo na prostem trgu. Povečana konkurenca med dobavitelji lahko prinese ugodnejše ponudbe, hkrati pa zahteva večjo pozornost odjemalcev. Gospodinjstva morajo aktivno spremljati cene energentov, primerjati ponudnike in se pravočasno odločati za zamenjavo dobavitelja. Električna energija je tako znova postala tipičen tržni proizvod, kjer lahko informirani uporabniki občutno znižajo stroške.

V začetku leta 2025 je začel veljati interventni ukrep, ki je začasno posegel v obračun omrežnine v najdražjem časovnem bloku 1. Ta zajema zimske konice porabe, in sicer dopoldne med 7. in 14. uro ter popoldne med 16. in 20. uro. V tem obdobju se je gospodinjstvom začasno obračunavala tarifa časovnega bloka 2, kar je v zimskih mesecih pomenilo približno 10 do 20 % nižjo omrežnino. Namen ukrepa je bil blažitev visokih stroškov v času največje porabe električne energije.

Agencija za energijo je predlagala postopen prehod na polno obračunavanje časovnega bloka 1. Po predlogu bi se delež postopno povečeval: približno 40 % konec leta 2025, 60 % v letu 2026, 80 % v letu 2027 in 100 % v letu 2028. Predlog še ni dokončno potrjen. O spremembah metodologije odloča Agencija po javni obravnavi, morebitni dodatni interventni ukrepi pa so v pristojnosti Vlada Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije.

S 1. januarjem 2025 so začele veljati tudi prilagoditve pri obračunavanju omrežnine. Med pomembnejšimi spremembami je znižanje minimalnih obračunskih moči za poslovne odjemalce nad 43 kW ter daljši rok za spremembo dogovorjene obračunske moči, ki je bil za vse odjemalce podaljšan do 15. dne v mesecu. Za uporabnike na nizki napetosti do 43 kW brez 15-minutnih meritev je bila uvedena dodatna razbremenitev, večjim odjemalcem pa je bilo omogočeno prehodno obdobje, v katerem presežnih moči začasno niso plačevali. Spremembe so prinesle večjo prilagodljivost in v določenih primerih tudi nižje stroške omrežnine.

Zaradi tržnega oblikovanja cen in dolgoročnega pritiska rasti cen energentov se bo v prihodnjih letih vse več gospodinjstev odločalo za alternativne načine ogrevanja, kot so toplotne črpalke, lesna biomasa ali zemeljski plin, ki praviloma zagotavljajo večjo stroškovno stabilnost. Prosti trg elektrike je posebej pomemben za uporabnike toplotnih črpalk, saj električna energija zanje predstavlja glavni obratovalni strošek. Dodatne prihranke omogočajo tudi naložbe vsončno elektrarno in  hranilnik električne energije, s katerimi je mogoče račun za elektriko dolgoročno znižati tudi do približno 70 %.

ET – Enotna tarifa,  NT – Nizka tarifa, VT – Visoka tarifa

Ceno elektrike za gospodinjske odjemalce (redni cenik) smo preverjali v septembru 2025, vključujejo DDV. Vir: spletne strani dobaviteljev elektrike.

Aktualne cene ostalih slovenskih ponudnikov preverite v članku Cene elektrike v 2026.

Cena zemeljskega plina v letu 2026 – primerjava cen ponudnikov

Po obdobju izrazitih nihanj in rekordnih cen energentov v letih 2022 in 2023 so se cene zemeljskega plina v letih 2024 in 2025 postopoma umirjale. Tudi v letu 2026 se nadaljuje trend stabilnejših razmer na trgu, pri čemer so cene zemeljskega plina občutno nižje kot v času energetske krize, čeprav ostajajo nad ravnmi izpred leta 2020.

K večji stabilnosti prispevajo predvsem bolj razpršeni dobavni viri zemeljskega plina, zmanjšana odvisnost od posameznih dobaviteljev ter visoka napolnjenost evropskih skladišč. Takšne razmere zmanjšujejo tveganje za nenadne cenovne skoke in zagotavljajo bolj zanesljivo oskrbo v ogrevalni sezoni.

Za gospodinjstva to pomeni nižje in predvsem bolj predvidljive stroške ogrevanja. Zemeljski plin tako v okviru aktualnih cen energentov ponovno predstavlja eno izmed cenovno konkurenčnejših možnosti ogrevanja, zlasti v objektih, kjer je plinska infrastruktura že vzpostavljena in zamenjava ogrevalnega sistema ni ekonomsko smiselna.

V nadaljevanju so predstavljene aktualne cene zemeljskega plina pri slovenskih ponudnikih, izražene kot končne cene za gospodinjstva (z vključenim DDV), kar omogoča pregledno primerjavo med posameznimi ponudbami.

Omrežnino za dobavo zemeljskega plina obračuna operater distribucijskega sistema po veljavnem ceniku

Lesna biomasa – cene drv in cene pelet, primerjava med ponudniki 

Med cenami energentov v Sloveniji imajo lesna goriva posebno mesto, saj se z njimi ogreva večina gospodinjstev na podeželju.

V času korone je bil trg z lesnimi gorivi zelo nepredvidljiv, sedaj so se razmere umirile. Cene drv so se že v preteklem letu (2024) znižale, kar je za številna gospodinjstva prijetna novica, saj se ogrevanje na drva znova kaže kot cenovno dostopna možnost. Posebej so zanimive spremembe na trgu peletov. Po zahtevnem obdobju, ko jih je bilo skoraj nemogoče dobiti in je cena poskočila v nebo, se je stanje v 2024 stabiliziralo.

V zadnjem letu so cene še dodatno padle, zaradi česar se ogrevanje s peleti ponovno uvršča med stroškovno učinkovite rešitve. Peleti so danes konkurenčna alternativa kurilnemu olju ali zemeljskemu plinu, hkrati so okolju prijazen vir.

Cene energentov stabilnejše

Čeprav so bila zadnja leta za potrošnike izjemno zahtevna, se cene energentov v letu 2025 kažejo kot stabilnejše. Gospodinjstva in podjetja se še vedno soočajo z višjimi stroški kot pred leti, vendar se volatilnost zmanjšuje, kar pomeni večjo predvidljivost pri načrtovanju izdatkov.