Gospodarska kriza spodbuja iskanje konkurenčnejših energetskih rešitev
V družbi Butan plin so zaradi nizke cene, majhnih izpustov, zanesljive dobave in velikih zalog prepričani, da prihaja doba uporabe utekočinjenega zemeljskega plina. Na nedavnem energetskem sejmu v Milanu so marca napovedali novo energetsko rešitev, primerno predvsem za velike odjemalce v industriji. Pravijo, da bo UZP v Sloveniji dosegljiv že v jeseni, uporabnikom pa bo na izbiro poslovni najem ali lastna investicija v opremo.
 |
Slovensko gospodarstvo potrebuje zagon z novimi alternativnimi energenti, predvsem pa zagotovljene fiksne cene energije. Letos družba Butan plin napoveduje dopolnitev ponudbe z utekočinjenim zemeljskim plinom - UZP. Skupaj s strateškim partnerjem, italijanskim Liquigasom (družbi delujeta znotraj nizozemskega mednarodnega koncerna SHV Energy, delujočega v 27 državah sveta), trgu prihajajo naproti z alternativno konkurenčno možnostjo zamenjave mazuta ali nafte z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Utekočinjen zemeljski plin ima velik potencial
Globalno in tudi v Evropi so zaloge utekočinjenega zemeljskega plina dovolj velike, po napovedih za naslednjih 200 let energenta naj ne bi zmanjkalo, poraba pa zaenkrat ne dohiteva ponudbe. UZP je učinkovit energent prihodnosti. Gre pravzaprav za zemeljski plin v tekočem stanju, ki je ohlajen na -162 °C, zaradi česar ima kar 600-krat manjši volumen kot klasičen zemeljski plin. Za razliko od slednjega, poteka transport UZP po morju, rekah, cesti in železnici in ne prek omrežja zemeljskega plina. Utekočinjen zemeljski plin je tako dostopen tudi na lokacijah, kjer omrežje ZP še ni razvito, predvsem večjim uporabnikom pa prinaša bistveno nižje stroške energije.
Gre za zanimiv alternativen pristop ponudbe zemeljskega plina z vnaprej zajamčeno ceno, bodisi z najemom opreme ali z lastno investicijo, pri čemer jamčijo odjem UZP s fiksno ceno za obdobje 3 let.
Razvoj v panogi je z do sedaj dobro razvitimi rešitvami z UZP in dovolj privlačno ceno doprinesel obetavne alternativne energetske rešitve predvsem za industrijski in poslovni odjem za večje porabnike energije. Poleg tega pa razmere z veliko proizvodnjo in zalogami UZP v Ameriki, bližnjem V in v Evropi jasno nakazujejo trend v smeri stabilnih cen.
Uporabnost UZP se v zadnjem desetletju drastično povečuje, z vidika okoljskega vpliva je primernejša izbira pomorskega transporta, ladijskih prevozov, tudi manjših jaht. Nova okoljska direktiva do leta 2015 nalaga prepoved uporabe nafte na področju ladijskih prevozov za morja na območju držav ob Severnem morju.
Na sejmu Mostra Convegno Expocomfort v Milanu se bienalno predstavlja preko 200 družb z novimi energetskimi rešitvami, med drugim lastniško povezan partner Butan plina, italijanska družba Liquigas, ki v bližnji prihodnosti načrtuje tovrstno investicijo realizirati s konkretnim projektom tudi v Sloveniji.
 |
Izjava generalnega direktorja: Tomaž Grm, Butan plin d. d .:
»Skupaj s strokovnjaki matičnega podjetja ter mednarodnim koncernom SHV Energy, ukrepe in rešitve pri distribuciji UZP nadgrajujemo z izkušnjami pridobljenimi pri dolgoletni in uspešni prodaji utekočinjenega naftnega plina (UNP) v Sloveniji. Zanesljiva dobava, enostavna dostopnost ter stroškovna učinkovitost so ob dejstvu, da sodi UZP med najčistejša plinasta goriva, zagotovo pomembne lastnosti, ki bodo dobrodošla rešitev za številne uporabnike v slovenskem gospodarstvu.«
Tomaž Grm, Butan plin d. d
Kako v Sloveniji ocenjujete razvojne in cenovne trende plinskih tehnologij generalno? Bodisi v industriji, malem gospodarstvu in privatnih manjših objektih?
Trg ponuja precej inovativnih rešitev na področju tehnologije, ki jih stalno spremljamo tudi v družbi Butan plin. Že pred leti smo nekoliko večjim porabnikom v industriji in malem gospodarstvu, ki potrebujejo konstanten vir energije, ponudili kogeneracije, s čimer izkoristimo (namesto, da bi jo izpustili) nastalo odvečno toploto, ki nastane ob proizvodnji elektrike. Odslej bo industriji na voljo tudi utekočinjen zemeljski plin (UZP), ki poleg tega, da je učinkovit in zanesljiv vir energije, sledi tudi okoljskim standardom in ciljem učinkovite rabe energije.
Veliko prednost pri racionalni rabi energije ponujajo kondenzacijski kotili, ki omogočajo veliko večje izkoristke energije, ki se sprošča ob utekočinjanju nastale vodne pare in bi se sicer pri običajnih ogrevalnih sistemih izgubila zaradi vročih dimnih plinov, ki uhajajo skozi dimnik.
Manjšim uporabnikom in gospodinjstvom so na voljo hibridne rešitve, pri katerih obstoječemu ogrevanju na utekočinjen naftni plin (UNP) dodamo novo kondenzacijsko peč, toplotno črpalko zrak – voda, sanitarno toplotno črpalko ali kamin na pelete in s tem prispevamo k znižanju stroškov ogrevanja in ohranitvi visoke mere udobja.
Cene plina se sicer gibljejo na podlagi kotacij na svetovnih borzah. Odvisne so od ostalih energentov, predvsem cene surove nafte, kakor tudi od same ponudbe in povpraševanja. Proizvodnja zemeljskega plina iz skrilavca in večja nahajališča v Ameriki naj bi po napovedih prav tako pomembno vplivale na znižanje cen plina. Večja poraba in delež utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) tako v svetovni kot evropski trgovini v prihodnjih letih pa bo zagotovo imela pozitiven vpliv tudi na bodoči razvoj cen UZP.
Kje so glavni bližnji terminali za utekočinjanje UZP in kako boste dolgoročno v Sloveniji poskrbeli za zanesljivost dobave?
Strateška povezanost z koncernom SHV Energy ter matičnim podjetjem Liquigas iz Italije nam omogoča, da prenesemo izkušnje, znanja ter najbolj učinkovito tehnologijo tudi v Slovenijo.
V Evropi se relativno blizu nahajajo terminali za UZP v Italiji (Panigaglia), Franciji (Montoir, Fos-sur-Mer), Nizozemskem (Rotterdam), Belgiji (Zeebrugge), kar nekaj jih je v Španiji (Barcelona, Cartagena, Segurto, Bilbao itd.) in v Veliki Britaniji (Walles, Kent itd.), najdemo pa jih tudi v Grčiji, Turčiji in na Portugalskem.
Trenutno je na svetu 15 terminalov za utekočinjanje zemeljskega plina, od tega kar trije v Sredozemlju z 69 procesnimi linijami in 61 rezervoarji za skladiščenje. Prav tako deluje 47 terminalov za uplinjanje, ki celotno kapaciteto skladiščijo v 248 rezervoarjih za skladiščenje UZP.
Kako zahteven je slovenski trg za implemetacijo novih energetskih rešitev v industriji, ter ali gre ob tej vaši novi ponudbi z UZP za možnost dopolnitve in predelavo obstoječih tehnologij ali popolnoma nove tehnologije?
Prednost utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) je v tem, da ga je mogoče uporabljati tudi na območjih, kjer ni omrežja zemeljskega plina oziroma bo v bližnji prihodnosti to omrežje zgrajeno. Dobava utekočinjenega zemeljskega plina poteka prek satelitske postaje za UZP, ki je sestavljena iz rezervoarja in uplinjevalne postaje ustrezne kapacitete. Slednja dva sta lahko premična, zaradi česar je postavitev mogoče izvesti brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov. Gre torej večinoma za novo tehnologijo, ki jo lahko enostavno kombiniramo in prilagodimo z obstoječo plinsko opremo.
Katerim branžam v industriji lahko z novimi energetskimi rešitvami optimizirate porabo energije in s tem konkurenčnost, kdo so optimalni potencialni uporabniki?
Oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom je zaenkrat primerna za večje industrijske uporabnike, ki želijo racionalizirati porabo energije. V Sloveniji so še vedno večji uporabniki fosilnih goriv, ki so situirani izven območij, ki jih pokriva omrežje z zemeljskim plinom.
Hibridne rešitve, kjer gre za kombinacijo UNP z alternativno energetsko rešitvijo, pa so namenjene predvsem malemu gospodarstvu in gospodinjstvom. Ob uporabi UNP kot primarnega vira ogrevanja lahko z uporabo kamina na pelete, toplotne črpalke, sanitarne toplotne črpalke ali kondenzacije letne stroške ogrevanja znižamo do 45 %.
|
Zanimivosti o zemeljskem plinu Zemeljski plin je naravni plin, pridobljen iz zemeljskih vrtin s približno 96 % metana. Največji porabnik zemeljskega plina v svetu so ZDA, ki s 652 mrd m3 letne porabe dosegajo 22 % delež svetovne porabe. Po porabi zemeljskega plina sledijo Rusija (438 mrd m3, 15 %), Iran (112 mrd m3, 4 %) in Kanada (94 mrd m3, 3 %). Za Rusko Federacijo največ zemeljskega plina v Evropi porabijo v Veliki Britaniji (91 mrd m3 letne porabe), sledita Nemčija (83 mrd m3) in Italija (77 mrd m3). Za primerjavo-letna poraba zemeljskega plina v Sloveniji znaša približno 1,1 mrd m3. Ruska Federacija ima s 44.650 mrd m3 tudi največje dokazane zaloge zemeljskega plina na svetu. V Evropi ima poleg Ruske Federacije največje zaloge Norveška (2.670 mrd m3). Svet si danes prizadeva za zmanjševanje emisij CO2 in toplogrednih plinov v ozračje, ki sta cilj Kjotskega protokola in zaveze Evropske unije za 20 % zmanjšanje emisij CO2. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »zelenega energenta« lahko pomembno prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev. UZP koristno nadomešča mazut in nafto, njegova gostota je velika, skladiščenje zato ekonomično, poleg tega pa je v primerjavi z mazutom in nafto do 15% cenejši. Zaradi tehničnega postopka očiščenja (je 100% brez primesi in vode) omogoča nizko stopnjo izpustov CO2 in drugih emisij v okolje in se ta uvršča med najčistejša plinasta goriva. |
Več na www.butanplin.si
Povezane vsebine
