Od 21. do 23. aprila bo potekal že osmi največji arhitekturno nepremičninski festival Odprte hiše Slovenije. Festival je del mednarodne mreže Open House Worldwide.
Mreža je bila ustanovljena leta 2010. Njena zgodovina sega v leto 1992, ko je prvi Open House festival v Londonu organizirala ekonomistka Victoira Thornton. Open House je preprost koncept, ki poziva ljudi, da raziščejo in razumejo vrednote dobro oblikovanega grajenega okolja. V življenju preizkusimo veliko stvari, dobre arhitekture, ki je naša največja investicija v življenju, pa žal večinoma ne preizkušamo.
Arhitekura nas oblikuje, vpliva na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost
V življenju se lahko marsičemu izognemo, arhitekturi pa se skorajda ne moremo izogniti. Dejstvo je, da nas arhitektura obdaja skoraj celo življenje in na nas vpliva tako v dobrem, kot v slabem pomenu. Vpliva na naše zdravje, dobro počutje, varnost, učinkovitost. Tega se žal večina ljudi sploh ne zaveda. Arhitektura nas dejansko vzgaja, vzgaja naš odnos do prostora, do sebe, do soljudi, do dela, zaradi arhitekture lahko celo zbolimo, lahko pa smo bolj zdravi in produktivni… Zaradi vsega naštetega bi morala biti vsa arhitektura zasnovana zelo kakovostno.
Hiša Trebče Abiro 2016, foto Matej Blenkus |
Vpliv investitorjev na arhitekuro
Na arhitekturo ne vplivamo samo arhitekti in krajnski arhitekti. Zelo velik vpliv na kakovost grajenega prostora imajo prav investitorji, sledijo še izvajalci, upravitelji in uporabniki. Prav javne stavbe bi morale biti grajene in vzdrževane kot vzorne in vzorčne. Vrtci, šole, bolnišnice, upravne stavbe, muzeji, bi morali nuditi najvišjo stopnjo bivalne kakovosti.
Za stavbe potrebujemo energijo
Življenja brez energije si danes ne moremo več zamišljati. Vendar negativne podnebne spremembe, odvisnost od fosilnih goriv, vedno večja poraba energije in vedno višje cene energentov vplivajo na odnos do porabe energije v družbi. Strateški dokumenti nakazujejo smeri, kako postati energetsko učinkovita brez brezogljična družba. Z izjemno hitrostjo se razvijajo produkti in storitve, ki skušajo zagotavljati energetsko učinkovitost družbe, ki vedno več producira in porabi.
Največji potencial za doseganje prihrankov energije pa se skriva prav v stavbnem fondu, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije za gradnjo, rabo in recikliranje stavb. Poleg tega so stavbe ključne tudi za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050.
Velik del porabe energije in s tem povezanih emisij CO2 v gradbeništvu nastaja že v času izdelave gradbenih elementov, torej še pred začetkom gradnje. Daleč največji delež v strukturi porabe energije pa odpade na fazo uporabe stavb, torej za ogrevanje in hlajenje prostorov ter pripravo tople sanitarne vode.
Osnovna šola Alojzija Šuštarja, arhitektura Studio URAD 2014, foto Boštjan Kikelj |
Energetske rešitve ne smejo ustvarjati sindroma bolnih stavb
Vendar samo tehnične rešitve za energetske prihranke v gradbeništvu ne bodo rešile najbolj ključnega problema, to je kako zagotavljati zdravo in varno bivalno ter delovno okolje. Pri gradnji naselij, stavb in infrastrukture je ključnega pomena, da so zasnovani premišljeno in že njihova zasnova omogoča ustrezno zmanjševanje porabe energije. Le tako lahko posledično kakovostno zasnovane stavbe zagotavljajo zdrave in varne pogoje za bivanje ljudi in ne puščajo negativnih posledic na okolje.
Iz prvega dela vseevropske raziskave »Barometer zdravega doma«, ki je bila objavljena v letu 2015 smo izvedeli, s čim povezujejo Evropejci zdravje. Odgovor je bil jasen: Evropejci menijo, da je njihov dom tisto, kar najbolj vpliva na njihovo zdravje in je bolj pomemben kot zdrava prehrana in fizična aktivnost. Vendar kljub zavedanju pomena zdravega doma, očitno ne naredijo veliko za izboljšanje notranje bivalne klime.
Prepogosto je se v zadnjem času dogaja, da so uporabniki na račun energetskih rešitev, zlasti pri prenovah, dobili slabo bivalno okolje, polno vlage, plesni in drugih škodljivih vplivov na zdravje.
Kako narediti zdravo in energetsko učinkovito arhitekturo?
Narediti dobro arhitekturo nikakor ni lahko. Danes mogoče še težje kot nekoč, vsaj z vidika hitrosti naročil ter napredka na področju tehnologij. Dobra arhitektura ni modna, je tista, ki bo dobra ne glede na spremembe, ki jih prinaša čas. Torej se bo v njej uporabnik dobro počutil, bo spoštljiva do okolja v katerem stoji ter bo vzdržna tekom svojega celotnega življenjskega cikla.
Zavedati se moramo, da z isto količino denarja lahko naredimo neko arhitekturo slabo ali pa dobro in prav zato bi si morali vsi prizadevati, da tako sredstva, kot čas in trud vlagamo v inovativne kakovostne rezultate.
