Javnost razburjajo številne premalo točne informacije o projektu TEŠ 6, stroka je razdeljena, projekt se pogosto ocenjuje kot zgrešen, mediji in posamezne zainteresirane skupine pa javnost zavajajo in predstavljajo enostransko plat zgodbe, brez da bi upoštevali vzdržnost energetskega sistema kot takega. Manjka nam zdrav razum in skrb za državo in državljane.

 

Direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, pojasnjuje ključne razloge in redosledje dogodkov, ki so botrovali nepredvideni ceni naložbe TEŠ 6.

»Vsem nam bi moralo biti jasno, da je do podpisa pogodbe za naložbo v novi blok termoelektrarne prišlo v času, ko smo beležili svetovno konjunkturo in visoko ceno metalov, ter da za dolgoročno načrtovanje tako velikih energetskih naložb vselej obstaja izredno veliko tveganje. Tudi danes je enako. Posledic ekstremnega padca cen električne energije na globalnem trgu, kot jih beležimo danes, takrat ni mogel predvideti nihče«, pove direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar.

 

Kaj smo se torej naučili iz primera TEŠ 6?

Velike energetske projekte moramo presojati tako po primernosti umestitve v naš elektroenergetski sistem kot tehnično-tehnoloških parametrih, okoljskih kriterijih ter ekonomiki in vplivu na BDP naše države. Primer TEŠ ocenjujem kot tehnično-tehnološko primeren, okoljsko sprejemljiv, s pozitivnim vplivom na BDP; z vidika kapacitete pa je bila izbrana moč prevelika, ter zato projekt ekonomsko nevzdržen. Sicer pa sta, glede na aktualne energetske projekte, po mojem osebnem prepričanju, trenutno »neustrezna« projekta črpalna HE Kozjak in HE Mokrice, v velikosti, kot je predvidena v primerjavi s HE na srednji Savi.

 

 

Termoelektrarna sostanj SV blok 6

 

 

Si lahko privoščimo, da termo elektrarne v prihodnosti ne bomo potrebovali, kot zatrjujejo mnogi strokovnjaki, je ta scenarij realen?

Določen krog strokovnjakov je s takšnim načinom razmišljanja spremljal celotno obdobje investicije v blok 6 in še sedaj, čeprav zato nimajo nobene resne analize in ocene posledic na delovanje elektroenergetskega sistema naše države. Seveda, takšnih projektov, z vidika moči, kot je blok 6, ne potrebujemo. Moja ocena je, da v naslednjih desetih letih nikakor ne. Ne vem zakaj v Sloveniji ne prevladata zdrav razum in skrb za državo in državljane. Razne projekcije, ki jih poslušam s strani »strokovnjakov« so vezane ali samo na ekološki vidik, pozablja pa se tehnično-tehnološka ustreznost, ekonomika, ter vpliv na javne finance in končne porabnike, ali pa se operira z nerealnimi številkami, npr. kako poceni bo električna energija iz II. bloka NEK, pri tem pa se pozablja, da bo potrebno samo za zagotavljanje terciarne rezerve letno nameniti dodatni 60 mio EUR. Kot tretje pa se običajno forsira določeno tehnologijo po sistemu »igre brez meja«, kot imam občutek pri sončnih elektrarnah, da jih lahko vgradimo na prav vse strehe gospodinjstev, ob tem pa niti ene resne analize, kako bi sistem s prevladujočo instalirano močjo sončnih elektrarn (tudi vetrnih) sploh deloval in kakšna bi bila cena tako koncipiranega elektroenergetskega sistema.

 

eles Aleksander Mervar

Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES

 

Kaj smo želeli doseči z izgradnjo TEŠ 6, ali nismo imeli druge izbire?

Menim, da je bila z narodno gospodarskega in elektroenergetskega vidika (nižja uvozna odvisnost, nudenje sistemskih storitev) odločitev o investiciji v nov premogovni blok pravilna, nepravilna pa je bila izbira moči. Vse ostale alternative so dražje, tudi od sedanjega 600 MW bloka. Poglejte spodnji izračun. V kolikor bi npr. ustavili proizvodnjo v TEŠ v letih 2010 - 2013 in jo takrat nadomestili s proizvodnjo iz sončnih elektrarn, bi nas letno obratovalna podpora stala neverjetno milijardo evrov. Bom zelo jasen – tako, kot je bila škodljiva odločitev o izgradnji bloka 6, je bilo še bolj škodljivo nekontrolirano dodeljevanje obratovalnih podpor sončnim elektrarnam v letih 2010 do 2014, ter je zato bilo potrebno obstoječ model podpor umakniti.

Kaj nam pove spodnja tabela? V letu 2016 je bila izplačana povprečna obratovalna podpora za sončne elektrarne 257,13 EUR za vsako proizvedeno MWh. Če s povprečno obratovalno podporo množim proizvedeno električno energijo v TEŠ v letu 2016, dobim vrednost 1,044 milijarde EUR. No, toliko bi znašala obratovalna podpora, če bi v letih 2010 do 2013 investirali v takšno moč sončnih elektrarn, ki bi nadomestila proizvodnjo iz TEŠ. Zakaj o tem ne razpravlja in piše skoraj nihče?

Pred 15 leti naj bi blok TEŠ 6, 400 megavatov moči, stal največ 600 milijonov evrov. Glede na sedanjo vrednost bloka, več kot 1,4 mrd EUR, se davkoplačevalcem upravičeno poraja dvom kako dobro znamo načrtovati nove energetske projekte, s čimer pade slaba luč na vsa energetska podjetja.

Na žalost se moram strinjati z vašim zapisom glede percepcije kako smo ob tem problemu v očeh javnosti zapisane vse energetske družbe. Bi pa opozoril na naslednja dejstva. Slovenski »davkoplačevalci« imamo eno nižjih končnih cen električne energije ter izjemno kvaliteto zagotavljanja električne energije; do sedaj nismo, zaradi projekta bloka TEŠ 6, plačali niti centa. Blok TEŠ 6 prej znižuje referenčno grosistično tržno ceno, kot pa zvišuje, saj z njegovo proizvodnjo znižujemo uvozno odvisnost in s tem prehod na cene, ki veljajo v severni Italiji.

 

Kako bomo investicijo pokrili, kaj sedaj predstavlja najboljšo možno izbiro?

Pri obstoječih tržnih cenah električne energije se trenutno ne pokriva prav nobena investicija, ne v blok 6, ne v II. blok NEK, in tudi ne v verigo HE na spodnji Savi, če prištejemo še vse tisto, kar je bilo podarjeno preko vodnega sklada, proračuna RS in Elesa.

 

 

Nepredvideni ceni sta botrovala predvsem dva dejavnika; čas, v katerem so se odločili za podpis pogodbe in izbrana moč 600 MW, ki predstavlja proizvodno enoto električne energije na lignit s super kritičnimi performancami,  t.i. »custom made« enoto. Lahko bi izbrali 400 MW tipsko elektrarno.

 

 

Ali drži podatek da v Sloveniji porabimo čedalje več električne energije, od tega pa smo od termo elektrarne Šoštanj odvisni kar za tretjino. S katerimi viri je nadomestitev termo elektrarne realna?

V letu 2016 je TEŠ proizvedel 36% vse električne energije v RS. Vaša trditev drži. Na prenosnem omrežju je bil sicer odjem v letu 2016 enak odjemu iz leta 2015, saj v letu 2016 nismo beležili rasti porabe. Povsem drugačna bo situacija v primeru pospešenih sprememb strukture vozil (uporaba električni vozil) in povečane uporabe toplotnih črpalk. Relativno nizka končna cena električne energije za gospodinjstva v RS daje povsem napačne signale glede dolgoročne vzdržnosti nivoja končne cene električne energije. Ocenjujem, da bo slednja imela v prihodnjih letih (npr. do leta 2030) tri pospeševalnike rasti: novi proizvodni viri, katerih stroškovna cena bo bistveno višja, kot je trenutna ponderirana stroškovna cena slovenskih proizvajalcev, povečana poraba za električna vozila in toplotne črpalke (potreba po novih proizvodnih virih) ter uporaba hranilnikov električne energije. Situacija od januarja letos je povzročila rast borznih cen tudi za 7 kratnik, ta je lahko dodatni dejavnik povečanja cen. Glede substituta za TEŠ pa s težavo odgovorim. V roku petih let nimamo na voljo prav nobene zamenjave, ker je tažava v zagotavljanju sistemskih storitev. V roku desetih let lahko TEŠ nadomestimo samo z uvozom električne energije, ob predpogoju, da ELES izvede investicije v projekt SINCRO-GRID in še kaj, ter zakupi sekundarno rezervo v vsaj 50% količine izven meja RS. Na dolgi rok se bo v RS presojalo med novim blokom v NEK ali razmahom sončnih, vetrnih in biomasnih razpršenih proizvodnih virov ob sočasnem vgrajevanju hranilnikov električne energije. Tisto, kar me skrbi, so stroškovne cene. Nadomestki za bloka TEŠ 6, oz. TEŠ, so za 150 do 711 milijonov evrov letno dražji. A če se osredotočim na sončne elektrarne – 150 milijonov evrov letno (brez upoštevanih stroškov hranilnikov), II. blok NEK pa 221 milijonov evrov letno.

 

Primerjave različnih tehnologij za proizvodnjo EE - primerjava na količino TEŠ

Vrsta tehnologije

Možno prilagajanje proizvodnje

Letna proizvodnja TEŠ v MWh

Stroškovna cena

Referenčna prodajna cena 2017-2020

Obratovalna podpora

Letna proizvodnja TEŠ v MWh

Letna razlika/obratovalna podpora

TEŠ skupaj

DA

4.163.000

61,59 €

40,65 €

 

4.163.000

-87.173.220 €

SE do 1 MW

NE

4.163.000

   

49,00 €

4.163.000

-203.966.185 €

SE večje od 1 MW

NE

4.163.000

   

37,21 €

4.163.000

-154.894.823 €

Veterne elektrarne

NE

4.163.000

   

59,04 €

4.163.000

-245.783.520 €

Hidro elektrarne do 10 MW

DA

4.163.000

   

52,34 €

4.163.000

-217.891.420 €

Elektrarne na biomaso

DA

4.163.000

   

175,68 €

4.163.000

-731.355.840 €

Nova jedrska elektarna 1100 MW

DA

4.163.000

     

4.163.000

-221.096.930 €

 

Ker v Sloveniji iz biomase, sončne in geotermalne energije v strukturo virov za proizvodnjo električne energije proizvedemo manj kot 3 % električne energije, kateri ukrepi države lahko učinkovito spodbudijo tovrstne investicije?

Razpršeni viri proizvodnje električne energije iz OVE imajo trenutno več slabosti  - visoka stroškovna cena in obvezno subvencioniranje preko sistema obratovalnih podpor. Samo v kombinaciji s hranilniki električne energije so lahko ti razpršeni proizvodni viri z vidika tehnično varnega obratovanja elektroenergetskih omrežij sprejemljivi v večjem obsegu. Trenutno pa hranilniki predstavljajo (upoštevajoč življenjsko dobo, kapaciteto, število ciklov polnjenje-praznjenje) najmanj 140 EUR/MWh in naprej za vsako MWh ob referenčni grosistični tržni ceni v Sloveniji, ki znaša 41 EUR.

 


Kontaktirajte ponudnika
   
Ime in priimek:
Naslov:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Električno talno gretje - topel, udoben dotik tal

Električno talno ogrevanje MySun ob pravilni montaži in uporabi velja za zelo udoben, učinkovit in ekonomičen sistem ogrevanja, ki ima številne prednosti tako pred toplovodnimi sistemi ogrevanja kot tudi pred ostalimi oblikami električnega ogrevanja. Sistemi talnega električnega ogrevanja so primerni za vse...

Servis toplotne črpalke - zanesljivo delovanje

Čeprav se zdi, da v gospodinjstvu ne porabimo veliko energije, se motimo. 82 % vse porabljene energije porabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Za to obstaja rešitev, da izberete novi ogrevalni sistem, po...

Cena zemeljskega plina - trend nizkih cen se ohranja

Slovenski trg zemeljskega plina je dobro delujoč, o čemer nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu so cene zemeljskega plina danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna, cena, donos 2020

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

GRADNJA IN OBNOVE

Projektiranje hiše - nizkoenergijska hiša

Nizkoenergijska hiša je enostavno povedano hiša, ki naj bi za ogrevanje porabila med 20 in 50 kWh (ali 2 do 5 litrov olja/m2) energije na kvadratni meter ogrevane površine. Po merilih stroke je to zelo ohlapen standard, ki se omejuje zgolj na računsko potrebno toploto za...

Mansarda – ideje za opremljanje

Ob pogledu na fotografije lepo opremljenih mansard se zdi, da je urejanje bivalnih prostorov pod poševno streho preprosto. Dejstvo pa je, da je končni rezultat vedno posledica dobro premišljenih in skrbno načrtovanih...

Toplotna izolacija Multipor - zaščitite se pred mrazom in požarom

Toplotno-izolacijske plošče Multipor, ki so proizvedene v skladu z visokimi standardi kakovosti v energijsko varčnem in okolju prijaznem proizvodnem obratu, so izdelane iz povsem naravnih surovin....

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva....

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Je čiščenje sončnih elektrarn smiselno?

Da izkoristek sončne elektrarne z leti pada je razumljivo in s tem je verjetno seznanjen vsak (bodoči) lastnik sončne elektrarne ali najemodajalec površine. Učinkovitost solarnih modulov se z leti zmanjšuje, solarne celice pa se »starajo«. Kaj pa čiščenje sončnih elektrarn invzdrževanje,...

Naložba v sončno elektrarno je naložba z zajamčenim donosom

Tržnica SunContract še zdaleč ni namenjena samo gospodinjskim odjemalcem električne energije, temveč lahko s svojimi rešitvami občutno zmanjša stroške elektrike in posledično celotnega poslovanja...

Sončna elektrarna izračun

Sončna elektrarna pokaže izračun za primernost vgradnje na strehe vseh malo večjih stanovanjskih hiš, ki sanitarno vodo ogrevajo z električnimi grelci. Ugotovili smo, da je v tem primeru investicija v lastno...

Sončna elektrarna – pogosta vprašanja na forumih 2020

Sončna elektrarna vas ne bo pustila hladne zaradi mnogih pozitivnih učinkov, predvsem pa drastičnega znižanja stroška za elektriko, postali boste energetsko samooskrbni, vaš ekološki odtis pa se bo trajno...

Aktualne novice

Cena elektrike 2020 drastično navzdol

Cena elektrike se je v času korone za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. Na podlagi vladnega odloga namreč med 1. marcem in 31. majem ni treba plačevati prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v...

Nova spletna revija Varčujem z energijo junij 2020

 V juniju je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo ( 71-72 ). Zaradi korona virusa revijo izdajamo z mesečnim zamikom v dvojnem obsegu .

 

Vabljeni na dan odprtih vrat – Ytong hiša

Graditelji, pozor! Xella Slovenija vas vljudno vabi na dan odprtih vrat na ogled Ytong tipske hiše v Zavrhu pri Dobrni. Ogledali si boste tipsko hišo UNIKA, ki je trenutno v 3. gradbeni fazi in v celoti zgrajena z...

Cena elektrike v marcu drastično nižja

Preverjamo kakšna je cena elektrike v mesecu marcu 2020 na račun znižanja omrežnine, ki bo trajala začasno vse do 1. junija 2020. Agencija za energijo je v času krize s korona virusom znižala omrežnino za...

Prezračevanje, klimatizacija

Klima Panasonic TZ v koraku s prihodnostjo

Panasonicov oddelek Heating and Cooling je predstavil novo serijo klimatskih naprav za dom TZ. Nova stenska enota TZ ima manjše in elegantnejše ohišje, hkrati pa ohranja osupljivo moč in učinkovitost ter uporablja hladilno sredstvo R32. Tako v celoti zadovolji potrebe po zanesljivih rešitvah z zmanjšanim vplivom...

Nova klima naprava Panasonic TZ v koraku s prihodnostjo

Panasonicov oddelek Heating and Cooling je predstavil novo serijo klimatskih naprav za dom TZ. Nova stenska enota TZ ima manjše in elegantnejše ohišje, hkrati pa ohranja osupljivo moč in učinkovitost ter uporablja hladilno sredstvo...

Lokalno prezračevanje stavb - pot do zdravja

Ljudje preživimo veliko časa v prostorih, ki so veliko bolj zatesnjeni in manj zračni kot v preteklosti. Ker slabše prezračevanje vodi v nezdravo bivanje, je potrebno najti rešitev z mehanskim prezračevanjem....

Postavitev klimatske naprave - izbira primerne lokacije

Pravilna izbira lokacije za namestitev je pomembna odločitev, ko kupujete klimatsko napravo. Izkušen instalater vam bo vsekakor znal svetovati najbolj optimalno lokacijo v vašem prostoru, vseeno pa je koristno, da kot...

Varčevanje vode

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z osvetljevanjem s svetlobo valovne dolžine 254 nm (UV-C spekter), brez uporabe kemičnih sredstev, v vodi...

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

ZELENA MOBILNOST

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno potrjujejo kot odlična alternativa in več ne bi zamenjali s starimi jeklenimi konjički.

Kako deluje električni avto?

Elektromotor je najboljši pogonski stroj, ki je bil do danes izumljen. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem je tri do štirikrat bolj učinkovit. Sestavljen je samo iz statorja in rotorja, njegova dodatna...

Muskova revolucionarna vizija električnega avta

Tovarna električnih avtomobilov Tesla je začela obratovati 2003, že čez pet let je bil v prodaji njihov Model S. Na začetku so želeli izdelati vozilo iz uporabnih delov običajnih avtov in vstaviti električni...

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.