Javnost razburjajo številne premalo točne informacije o projektu TEŠ 6, stroka je razdeljena, projekt se pogosto ocenjuje kot zgrešen, mediji in posamezne zainteresirane skupine pa javnost zavajajo in predstavljajo enostransko plat zgodbe, brez da bi upoštevali vzdržnost energetskega sistema kot takega. Manjka nam zdrav razum in skrb za državo in državljane.

 

Direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, pojasnjuje ključne razloge in redosledje dogodkov, ki so botrovali nepredvideni ceni naložbe TEŠ 6.

»Vsem nam bi moralo biti jasno, da je do podpisa pogodbe za naložbo v novi blok termoelektrarne prišlo v času, ko smo beležili svetovno konjunkturo in visoko ceno metalov, ter da za dolgoročno načrtovanje tako velikih energetskih naložb vselej obstaja izredno veliko tveganje. Tudi danes je enako. Posledic ekstremnega padca cen električne energije na globalnem trgu, kot jih beležimo danes, takrat ni mogel predvideti nihče«, pove direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar.

 

Kaj smo se torej naučili iz primera TEŠ 6?

Velike energetske projekte moramo presojati tako po primernosti umestitve v naš elektroenergetski sistem kot tehnično-tehnoloških parametrih, okoljskih kriterijih ter ekonomiki in vplivu na BDP naše države. Primer TEŠ ocenjujem kot tehnično-tehnološko primeren, okoljsko sprejemljiv, s pozitivnim vplivom na BDP; z vidika kapacitete pa je bila izbrana moč prevelika, ter zato projekt ekonomsko nevzdržen. Sicer pa sta, glede na aktualne energetske projekte, po mojem osebnem prepričanju, trenutno »neustrezna« projekta črpalna HE Kozjak in HE Mokrice, v velikosti, kot je predvidena v primerjavi s HE na srednji Savi.

 

 

Termoelektrarna sostanj SV blok 6

 

 

Si lahko privoščimo, da termo elektrarne v prihodnosti ne bomo potrebovali, kot zatrjujejo mnogi strokovnjaki, je ta scenarij realen?

Določen krog strokovnjakov je s takšnim načinom razmišljanja spremljal celotno obdobje investicije v blok 6 in še sedaj, čeprav zato nimajo nobene resne analize in ocene posledic na delovanje elektroenergetskega sistema naše države. Seveda, takšnih projektov, z vidika moči, kot je blok 6, ne potrebujemo. Moja ocena je, da v naslednjih desetih letih nikakor ne. Ne vem zakaj v Sloveniji ne prevladata zdrav razum in skrb za državo in državljane. Razne projekcije, ki jih poslušam s strani »strokovnjakov« so vezane ali samo na ekološki vidik, pozablja pa se tehnično-tehnološka ustreznost, ekonomika, ter vpliv na javne finance in končne porabnike, ali pa se operira z nerealnimi številkami, npr. kako poceni bo električna energija iz II. bloka NEK, pri tem pa se pozablja, da bo potrebno samo za zagotavljanje terciarne rezerve letno nameniti dodatni 60 mio EUR. Kot tretje pa se običajno forsira določeno tehnologijo po sistemu »igre brez meja«, kot imam občutek pri sončnih elektrarnah, da jih lahko vgradimo na prav vse strehe gospodinjstev, ob tem pa niti ene resne analize, kako bi sistem s prevladujočo instalirano močjo sončnih elektrarn (tudi vetrnih) sploh deloval in kakšna bi bila cena tako koncipiranega elektroenergetskega sistema.

 

eles Aleksander Mervar

Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES

 

Kaj smo želeli doseči z izgradnjo TEŠ 6, ali nismo imeli druge izbire?

Menim, da je bila z narodno gospodarskega in elektroenergetskega vidika (nižja uvozna odvisnost, nudenje sistemskih storitev) odločitev o investiciji v nov premogovni blok pravilna, nepravilna pa je bila izbira moči. Vse ostale alternative so dražje, tudi od sedanjega 600 MW bloka. Poglejte spodnji izračun. V kolikor bi npr. ustavili proizvodnjo v TEŠ v letih 2010 - 2013 in jo takrat nadomestili s proizvodnjo iz sončnih elektrarn, bi nas letno obratovalna podpora stala neverjetno milijardo evrov. Bom zelo jasen – tako, kot je bila škodljiva odločitev o izgradnji bloka 6, je bilo še bolj škodljivo nekontrolirano dodeljevanje obratovalnih podpor sončnim elektrarnam v letih 2010 do 2014, ter je zato bilo potrebno obstoječ model podpor umakniti.

Kaj nam pove spodnja tabela? V letu 2016 je bila izplačana povprečna obratovalna podpora za sončne elektrarne 257,13 EUR za vsako proizvedeno MWh. Če s povprečno obratovalno podporo množim proizvedeno električno energijo v TEŠ v letu 2016, dobim vrednost 1,044 milijarde EUR. No, toliko bi znašala obratovalna podpora, če bi v letih 2010 do 2013 investirali v takšno moč sončnih elektrarn, ki bi nadomestila proizvodnjo iz TEŠ. Zakaj o tem ne razpravlja in piše skoraj nihče?

Pred 15 leti naj bi blok TEŠ 6, 400 megavatov moči, stal največ 600 milijonov evrov. Glede na sedanjo vrednost bloka, več kot 1,4 mrd EUR, se davkoplačevalcem upravičeno poraja dvom kako dobro znamo načrtovati nove energetske projekte, s čimer pade slaba luč na vsa energetska podjetja.

Na žalost se moram strinjati z vašim zapisom glede percepcije kako smo ob tem problemu v očeh javnosti zapisane vse energetske družbe. Bi pa opozoril na naslednja dejstva. Slovenski »davkoplačevalci« imamo eno nižjih končnih cen električne energije ter izjemno kvaliteto zagotavljanja električne energije; do sedaj nismo, zaradi projekta bloka TEŠ 6, plačali niti centa. Blok TEŠ 6 prej znižuje referenčno grosistično tržno ceno, kot pa zvišuje, saj z njegovo proizvodnjo znižujemo uvozno odvisnost in s tem prehod na cene, ki veljajo v severni Italiji.

 

Kako bomo investicijo pokrili, kaj sedaj predstavlja najboljšo možno izbiro?

Pri obstoječih tržnih cenah električne energije se trenutno ne pokriva prav nobena investicija, ne v blok 6, ne v II. blok NEK, in tudi ne v verigo HE na spodnji Savi, če prištejemo še vse tisto, kar je bilo podarjeno preko vodnega sklada, proračuna RS in Elesa.

 

 

Nepredvideni ceni sta botrovala predvsem dva dejavnika; čas, v katerem so se odločili za podpis pogodbe in izbrana moč 600 MW, ki predstavlja proizvodno enoto električne energije na lignit s super kritičnimi performancami,  t.i. »custom made« enoto. Lahko bi izbrali 400 MW tipsko elektrarno.

 

 

Ali drži podatek da v Sloveniji porabimo čedalje več električne energije, od tega pa smo od termo elektrarne Šoštanj odvisni kar za tretjino. S katerimi viri je nadomestitev termo elektrarne realna?

V letu 2016 je TEŠ proizvedel 36% vse električne energije v RS. Vaša trditev drži. Na prenosnem omrežju je bil sicer odjem v letu 2016 enak odjemu iz leta 2015, saj v letu 2016 nismo beležili rasti porabe. Povsem drugačna bo situacija v primeru pospešenih sprememb strukture vozil (uporaba električni vozil) in povečane uporabe toplotnih črpalk. Relativno nizka končna cena električne energije za gospodinjstva v RS daje povsem napačne signale glede dolgoročne vzdržnosti nivoja končne cene električne energije. Ocenjujem, da bo slednja imela v prihodnjih letih (npr. do leta 2030) tri pospeševalnike rasti: novi proizvodni viri, katerih stroškovna cena bo bistveno višja, kot je trenutna ponderirana stroškovna cena slovenskih proizvajalcev, povečana poraba za električna vozila in toplotne črpalke (potreba po novih proizvodnih virih) ter uporaba hranilnikov električne energije. Situacija od januarja letos je povzročila rast borznih cen tudi za 7 kratnik, ta je lahko dodatni dejavnik povečanja cen. Glede substituta za TEŠ pa s težavo odgovorim. V roku petih let nimamo na voljo prav nobene zamenjave, ker je tažava v zagotavljanju sistemskih storitev. V roku desetih let lahko TEŠ nadomestimo samo z uvozom električne energije, ob predpogoju, da ELES izvede investicije v projekt SINCRO-GRID in še kaj, ter zakupi sekundarno rezervo v vsaj 50% količine izven meja RS. Na dolgi rok se bo v RS presojalo med novim blokom v NEK ali razmahom sončnih, vetrnih in biomasnih razpršenih proizvodnih virov ob sočasnem vgrajevanju hranilnikov električne energije. Tisto, kar me skrbi, so stroškovne cene. Nadomestki za bloka TEŠ 6, oz. TEŠ, so za 150 do 711 milijonov evrov letno dražji. A če se osredotočim na sončne elektrarne – 150 milijonov evrov letno (brez upoštevanih stroškov hranilnikov), II. blok NEK pa 221 milijonov evrov letno.

 

Primerjave različnih tehnologij za proizvodnjo EE - primerjava na količino TEŠ

Vrsta tehnologije

Možno prilagajanje proizvodnje

Letna proizvodnja TEŠ v MWh

Stroškovna cena

Referenčna prodajna cena 2017-2020

Obratovalna podpora

Letna proizvodnja TEŠ v MWh

Letna razlika/obratovalna podpora

TEŠ skupaj

DA

4.163.000

61,59 €

40,65 €

 

4.163.000

-87.173.220 €

SE do 1 MW

NE

4.163.000

   

49,00 €

4.163.000

-203.966.185 €

SE večje od 1 MW

NE

4.163.000

   

37,21 €

4.163.000

-154.894.823 €

Veterne elektrarne

NE

4.163.000

   

59,04 €

4.163.000

-245.783.520 €

Hidro elektrarne do 10 MW

DA

4.163.000

   

52,34 €

4.163.000

-217.891.420 €

Elektrarne na biomaso

DA

4.163.000

   

175,68 €

4.163.000

-731.355.840 €

Nova jedrska elektarna 1100 MW

DA

4.163.000

     

4.163.000

-221.096.930 €

 

Ker v Sloveniji iz biomase, sončne in geotermalne energije v strukturo virov za proizvodnjo električne energije proizvedemo manj kot 3 % električne energije, kateri ukrepi države lahko učinkovito spodbudijo tovrstne investicije?

Razpršeni viri proizvodnje električne energije iz OVE imajo trenutno več slabosti  - visoka stroškovna cena in obvezno subvencioniranje preko sistema obratovalnih podpor. Samo v kombinaciji s hranilniki električne energije so lahko ti razpršeni proizvodni viri z vidika tehnično varnega obratovanja elektroenergetskih omrežij sprejemljivi v večjem obsegu. Trenutno pa hranilniki predstavljajo (upoštevajoč življenjsko dobo, kapaciteto, število ciklov polnjenje-praznjenje) najmanj 140 EUR/MWh in naprej za vsako MWh ob referenčni grosistični tržni ceni v Sloveniji, ki znaša 41 EUR.

 


Kontaktirajte ponudnika
   
Ime in priimek:
Naslov:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Kakšna naj bo toplotna črpalka za ogrevanje novogradnje

Gradnja družinske hiše je za mnoge največja in najpomembnejša investicija v življenju. Pred pričetkom investitorja čakajo temeljita priprava in načrtovanje. Spoznava materiale in vse rešitve ter sprejema mnogo odločitev. Ena od pomembnejših je gotovo izbira rešitve za ustvarjanje udobne notranje klime....

Vrhunska toplotna črpalka Mitsubishi Electric

Toplotna črpalka predstavlja sodoben način ogrevanja, ki temelji na vrhunski tehnologiji in je vsestransko uporaben, saj omogoča ogrevanje sanitarne vode ter enostavno vzdrževanje prijetnih bivalnih temperatur. Gre...

Toplotna črpalka - naložba v topel dom, prihodnost in okolje

Investicija v toplotno črpalko je investicija v prav vse zgoraj omenjene aspekte. Kako, se sprašujete? Z nakupom toplotne črpalke boste zmanjšali stroške ogrevanja in nemudoma začeli ustvarjati prihranke, obenem pa...

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Delovno srečanje so tokrat posvetili trajnostnim vidikom in izboljšani učinkovitosti dela pri energetskih sanacijah...

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

Prezračevanje, klimatizacija

Evolucija lokalnega prezračevanja

Ste že bili v situaciji, ko ste vstopili v prostor in zaznali vonj po postanem? Vas je po večurnem delu v zaprtem prostoru bolela glava ali pa zaradi neprijetnih vonjav neradi pripravljate ribe ali cvrete? Ne bi želeli izvajati večjih gradbenih del ali posegov po vaši hiši ali stanovanju?

Prezračevalna naprava je pomembna za kvaliteto bivanja

Eden pomembnih pogojev za kvaliteto bivanja je tudi čistost zraka v prostoru. Velikokrat se zgodi, da posamezniki v obnovo bivalnih prostorov vložijo veliko sredstev, vendar obnove ne izpeljejo do konca. Zelo hitro so...

Zidna plesen, slab zrak?

Prezračevalni sistemi so gotovo eden najučinkovitejših načinov v boju proti vlagi, ko stavbo napade zidna plesen in imamo posledično slab zrak v njej....

Prezračevanje v borbi s korona virusom

Okužba z virusom Covid 19 se lahko za veliko ljudi spremeni v resno obolenje, zato se mnogi sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo obiskovali, delali ali živeli v prostorih, ki so umetno prezračevani. Še posebej...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.