Izjemnost malega Nikole ni bila naključna. Mati je izhajala iz stare družine, ki je imela več generacij izumiteljstvo v krvi, oče pa je bil pravoslavni duhovnik, odličen matematik z izjemnim spominom in razgledanostjo. Svojo domiselnost in sposobnost opazovanja sam pripisuje materi, vzgojo in disciplino pa očetu. Starši so stalno ponavljali, da bo duhovnik, kar ga je izjemno težilo, saj ga je zanimala tehnika. Sovaščani so vedeli, da je fant brihten, ker je stalno nekaj sestavljal in preizkušal. Večkrat je zaradi bolezni in norčij komaj ušel smrti, med najbolj znanimi je njegov skok z dežnikom s strehe.
Nikola Tesla
Mlada leta Nikole Tesle
Med številnimi dolgotrajnimi boleznimi, ki so mladega fanta pogosto pestile, je prebral na gore knjig. V takratni realni gimnaziji je blestel pri vseh predmetih, razen pri risanju, ki ga opisuje kot nadlogo. Oče ga je zaradi tega vedno komaj spravil v naslednji razred. Po gimnaziji je resno zbolel in zdravniki so ga že odpisali. V gori knjig, ki so mu jih prinašali iz knjižnice, je naletel na dela Marka Twaina. V spominih trdi, da sta ga čarobnost in optimizem teh knjig ozdravila. Čez petindvajset let je to zgodbo v svojem ameriškem laboratoriju osebno povedal velikemu pisatelju, ki so ga ob tem oblile solze.
V otroštvu so se mu prikazovale žive podobe, ki jih opisuje kot nasilne in so nanj delovale kot nadloga. Vse, kar je kdo omenil, si je lahko živo predstavljal, to pa se je z leti razvilo v edinstveno sposobnost. Njegov opis mentalnih slik je na las podoben prikazu na ekranu današnjega projektanta, ki z najsodobnejšim 3D-programom riše, konstruira, vrti in simulira delovanje naprave. Zato Tesla skoraj nikoli ni potreboval risb, ni izdeloval modelov in delal poskusov, saj je vse izume dokočal kar v glavi. Ko je dobil idejo, jo je razdelal, videl napake, praske, celo obrabo, nato je stroj miselno dokončno sestavil. Ko so ga nato v resnici izdelali, je vedno deloval točno tako, kot je predvidel.
Po študiju v Gradcu je doštudiral na politehniki v Pragi, tekoče govoril sedem jezikov, sporazumeval se je v dvanajstih, Fausta pa je lahko citiral na pamet, od prve do zadnje črke. Na pamet je tudi reševal zapletene matematične račune.
Po študiju je nekaj let krožil po Evropi, Budimpešta, Pariz, Strassbourg, kjer je delal v razvoju v raznih tovarnah, ali pa so ga klicali, ko na obsežnih električnih napravah niso mogli ugotoviti, zakaj ne delujejo.
Nikola Tesla je skoraj leto dni živel v Mariboru
Manj poznano je, da je Nikola Tesla skoraj leto dni preživel v Mariboru, kamor je prišel leta 1878, po tem, ko je zaradi težav med študijem v Gradcu izgubil štipendijo in bil izključen. V Mariboru je našel službo kot tehnični risar v orodjarsko-livarski delavnici Druško. Veliko časa je menda prebil v gostilni Pri veselem podložniku, kjer je kartal za denar, igral bilijard in tudi veliko popival. Omenjena gostilna je v tistem času stala bližini današnje glavne mariborske avtobusne postaje, na križišču Partizanske, Mlinske in Meljske ceste. Zgodovinarji ne vedo natančno, kje naj bi Tesla v Mariboru stanoval. Na podlagi edinega ohranjenega dokumenta, ki dokazuje njegovo bivanje v Mariboru, se domneva, da je prebival na takratni Teggethoffovi ulici (danes Partizanska cesta), v bližini železniške in avtobusne postaje. Tesla ni imel dovoljenja za bivanje v Mariboru, zato je bil po ovadbi, dne 8. 3. 1879, v stanovanju v Teggethoffovi ulici aretran in kasneje izgnan in mesta. V spomin na njegovo bivanje v mestu je od leta 2013 postavljeno spominsko obeležje.
Gostilna, v kateri bi se naj za časa bivanja v Mariboru mladi Nikola veliko zadrževal, je stala v bližini današnje glavne avtobusne postaje.
Odhod v ZDA
Nikjer ni našel posluha in denarja za svoje ideje, zato ga je znanec pregovoril, naj gre v Združene države Amerike. Najprej je delal pri Edisonu in dobil obljubo, da dobi veliko vsoto denarja, če reši problem, ki ga Edison ni mogel. Tesla je našel rešitev, denarja pa ni dobil, zato je dal odpoved. Na prigovarjanje investitorjev je ustanovil tovarno obločnih luči s svojim imenom. Razsvetljava je šla odlično v promet, vendar ga to ni zanimalo, saj so ga vlekli motorji in drugi izumi.
Živel je kot asket, trdo delal vse dni, desetletja tehtal 65 kg, ženske pa obravnaval kot zanimiva bitja, čeprav so se velike filmske igralke močno zanimale zanj. V svojem laboratoriju je prirejal predstave visokonapetostnih pojavov, predaval v Kraljevi ustanovi v Londonu in srečeval najpomembnejše ljudi tistega časa, tudi Einsteina.
V letu 1895 je bil na vrhuncu slave, saj je z elektrarno na Niagarskih slapovih prodrl njegov sistem izmeničnih tokov. Moral bi dobiti Nobelovo nagrado skupaj z Edisonom, vendar se je Tesla umaknil iz te kombinacije. Dva njegova izuma, ki ju dnevno srečujemo, sta brezžično daljinsko upravljanje in brezkrtačni elektromotor, ki danes poganja avtomobile in svet.
Nikola Tesla v svojem laboratoriju.
Ko za ameriški sistem ni bil več uporaben, čeprav je še naprej izumljal in prijavljal patente, so ga odrinili in pozabili. Težko bi preživel, če mu ne bi jugoslovanski kralj pošiljal redne apanaže, vendar je zaradi discipliniranega načina življenja ostal zdrav in čil. Po Teslovi smrti je njegov nečak, ki je bil veleposlanik v ZDA, dosegel, da so vse stvari iz njegovega laboratorija prenesli v Jugoslavijo. Štiri skrivnostne zaboje z zapiski pa je zasegel FBI.
Nikola Tesla je zagotovo Leonardo da Vinci električne dobe. Cenil je moč in skrivnosti narave in ves čas živel in delal v sozvočju z njo. Zato ne moremo točno povedati, kdaj se je njegov genialni um razlil nazaj v vesolje, saj je bil z njim zlit že od vsega začetka.
