Komentar na novico »Ali bo na Krasu kmalu sončna elektrarna?«

V Združenju slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) bi se radi odzvali na novico »Ali bo na Krasu kmalu sončna elektrarna?«, objavljeno na portalu MMC RTV SLO v četrtek, 22. januarja 2009. V ZSFI izgradnjo sončnih elektrarn v celoti podpiramo in si želimo, da v čim krajšem času tudi Slovenija odločneje zakoraka po poti uporabe sončne električne energije.


PREBOLD, 29. januar
2009 –

V Združenju slovenske fotovoltaične
industrije (ZSFI) bi se radi odzvali na novico »Ali bo na Krasu kmalu sončna elektrarna?«, objavljeno na portalu
MMC RTV SLO v četrtek, 22. januarja 2009. V ZSFI izgradnjo sončnih elektrarn v
celoti podpiramo in si želimo, da v čim krajšem času tudi Slovenija odločneje
zakoraka po poti uporabe sončne električne energije.

V Evropi do leta 2020 pričakujemo
kar 12 % električne energije iz sonca v celotnem elektroenergetskem naboru.
Velikega pomena pri tem bodo tudi sistemi velikih sončnih fotonapetostnih
elektrarn, med katere bi nedvomno spadala tudi elektrarna, moči 35 MW,
predvidena na Krasu, ki bi bila trenutno ena izmed največjih na svetu.
Ambiciozne cilje družbe Paninvest, ki je po naših informacijah v fotovoltaiki
novinka, spodbujamo in jo podpiramo. Kljub za optimalno delovanje 35 MW
elektrarne nekoliko majhni predvideni površini v izmeri 70 hektarjev in
investiciji v višini 175 milijonov evrov, ki bi po naših ocenah naj sicer ne
presegala 130 milijonov evrov, menimo, da velja naložbe v tako smotrno izrabo
obnovljivih virov energije, kot je fotovoltaika, spodbujati. Tuji partnerji
slovenskega podjetja so to doumeli.

Hkrati bi želeli v ZSFI opozoriti,
da se nam zdi izjemno pomembno, da se tovrstni projekti najavijo po predhodno
opravljenih vseh potrebnih diskusijah oz. šele v trenutku, ko je z dovolj
veliko verjetnostjo mogoče zagotoviti, da bo do izvedbe tako velikega ter tako
investicijsko zahtevnega projekta dejansko tudi prišlo. Težava, ki jo vidimo v
ZSFI, je ta, da je slovenska zakonodaja, ki omogoča sistem zagotovljenih
odkupnih cen ter tako spodbuja naložbe v sončne elektrarne, v veliki meri
namenjena razvoju domače slovenske fotovoltaične industrije, zato bi bilo zelo
pomembno v največji možni meri vključevati tudi domača podjetja iz panoge. Še
pomembnejše pa se nam zdi dejstvo, da lahko ob tako siloviti rasti trga, h
kateri bi pripomogla izgradnja tako velike sončne elektrarne, državni regulator
podvomi o višini zagotovljenih odkupnih cen in s tem povezanimi stroški.

Najmanj, kar bi si vsi skupaj pri
tem želeli, je, da bi se zakonodaja ustrezno regulirala, investitor bi naložbo
umaknil, razvoj slovenske industrije pa bi se za dalj časa zavrl. V ZSFI tako
pozivamo
potencialne investitorje k previdnosti, državne organe pa k dejanskim
izračunom donosnosti naložbe v sončno elektrarno. Glede na objavljene podatke
35 MW projekta, je mogoče v 15 letih delovanja sončne
elektrarne ob
nespremenjenih zagotovljenih odkupnih cenah pričakovati zgolj 1,5 % interno
stopnjo donosnosti. Državne regulatorje hkrati pozivamo k nespremenjenim
zagotovljenim odkupnim cenam, ki bi od leta 2010 naprej za vse nove
investitorje letno upadale za 6 %. Tovrstne spodbude bodo v treh do štirih
letih lahko pripeljale fotovoltaiko do cenovne konkurenčnosti konvencionalnim
energetskim virom.

ZDRUŽENJE SLOVENSKE FOTOVOLTAIČNE
INDUSTRIJE (ZSFI) – GIZ
je prostovoljno združenje pravnih oseb, ki
delujejo na različnih področjih fotovoltaike. Namen ZSFI je na območju
Republike Slovenije širiti zavest in nova spoznanja s področja raziskav in
razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaične industrije.

Dodatne informacije:

Združenje
slovenske fotovoltaične industrije – GIZ
Latkova vas 59 A, 3312 Prebold
Tel.: +386 (0)3 703 22 61

Faks:   +386 (0)3 703 22 63

E pošta: katja.gorsek@bisol.si

http://www.zsfi.si

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI