Z začetkom 2024 se pogoji za samooskrbo spreminjajo, nekatere spremembe so že znane, na druge bo treba počakati. Točni izračuni donosa malih sončnih elektrarn za 2024 niso možni, vse dokler ne bodo za prihajajoče leto znane končne cene elektrike in zahteve nove uredbe o samooskrbi z električno energijo. Lahko pa predvidimo okvirne stroške in ekonomiko na podlagi dosedanjih izračunov.
Osrednja novost: omrežnina s 5 časovnimi bloki
V bližnji prihodnosti prehajamo na obračun omrežnine s 5 časovnimi bloki. Nov sistem obračunavanja omrežnine primarno služi vzdrževanju prenosnega omrežja, hkrati naj bi zagotovil pravičnejšo udeležbo vseh v času, ko je omrežje manj obremenjeno, in spodbujal nove investicije v samooskrbo z elektriko.
Obračunavanje stroškov za uporabo omrežja bo temeljilo na doseganju največje priključne moči, ki jo bo odjemalec dosegel v 15 minutnih intervalih. Nižja priključna moč bo dosežena z zamikom delovanja naprav v letu rabe omrežja, kar se bo pri priključni moči poznalo v naslednjem koledarskem letu.
Obveščanje o priključni moči že poteka
Uporabniki električnega omrežja že od junija na položnicah prejemamo obvestila o dogovorjeni obračunski priključni moči za leto 2024, in to za vseh pet časovnih blokov omrežnine, vrednosti pa so predvidene na podlagi dosedanjega merjenja priključne moči.
Energetski svetovalci pri novem obračunavanju omrežnine sicer opozarjamo na morebitne učinke novega sistema. Manjšanje priključne moči bi lahko imelo posledice, če se bo priključna moč v omenjenih časovnih intervalih povečala. Odjemalec bo v času večje rabe moči plačeval nižjo, že dogovorjeno tarifo omrežnine do konca leta, v naslednjem letu pa bo sledilo povečanje rabe moči in poračun za nazaj. Po napovedih Agencije za energijo bi lahko bili poračuni nekoliko višji v primerih, ko lahko na povečanje moči vpliva okvara toplotne črpalke (vklop električnih grelnikov), hladnejša zima, investicija v toplotno črpalko ali v drugo močnejšo napravo. Na agenciji svetujejo, naj bodo odjemalci v primeru vgradnje novih naprav (toplotna črpalka ali podobno) pozorni na rabo električne energije. Če ugotovijo, da naprave vplivajo na rabo energije v konicah, naj podajo zahtevo po spremembi obračunske moči. Če bo odjemalec vgradil nove električne naprave, ki zahtevajo spremembo soglasja za priključitev (zaradi povečanja priključne moči), bo obravnavan kot nov uporabnik in se mu bo uporaba omrežja za moč obračunala glede na doseženo moč. Gospodinjstvom, ki se ogrevajo s toplotno črpalko in so lastniki sončne elektrarne, svetujemo, naj spremljajo porabo, morebitne okvare pa odpravijo čim prej.
Kakšne bodo po novi uredbi o samooskrbi zmogljivosti sončnih elektrarn?
Predvideva se, da bo tudi v prihodnje največ zanimanja za sončne elektrarne do 12 kW, kar pogosto zadostuje za ogrevanje na elektriko ter osnovne potrebe po elektriki. Vemo, da na velikost oziroma moč sončne elektrarne vpliva vgradnja večjega dodatnega porabnika, kot sta toplotna črpalka ali električni avto. Povprečno gospodinjstvo samo za osnovne potrebe, brez ogrevanja na elektriko, sicer porabi okrog 400 kWh EE mesečno (cca. 13 kWh na dan, 4800 kWh na leto). Za povprečno gospodinjstvo je priporočena vgradnja sončne elektrarne z močjo 6 kWp (brez hranilnikov). Prva leta bi naprava sicer proizvedla nekaj več električne energije, kot bi je gospodinjstvo potrebovalo, po dvajsetih letih delovanja pa bo ob upoštevanju upada učinkovitosti modulov in ob enaki rabi električne energije pokrivala potrebe. Za SE brez hranilnika bodo še naprej potrebna soglasja za priključitev na omrežje. Če soglasje ni izvedljivo, ker omrežje ne dopušča priključitve, investicija brez hranilnika odpade.
Primer dnevnega delovanja samooskrbe z električno energijo po novi uredbi s sončno elektrarno in bateriskim hranilnikom
Izračun stroškov: popolna samooskrba s hranilniki
V primeru vgradnje hranilnikov se priporoča investirati v sončno elektrarno večjih moči (10 kWp, predvidena višina investicije okrog 13.000 EUR), k temu je običajno treba dodati dva hranilnika (do 8000 EUR) in odšteti 5000 EUR subvencije. Predvidena skupna investicija v popolno samooskrbo z odbito subvencijo Eko sklada je torej približno 16.000 EUR.
Ob upoštevanju sedanje cene elektrike, ki je do konca leta 2023 še regulirana, stroškov za uporabo omrežja, davkov in prispevkov ter drugih stroškov elektrarne (stroški zavarovanja, čiščenja modulov, zamenjave dotrajanih modulov in zamenjava razsmernikov) je vračilna doba v investicije v sončno elektrarno in hranilnik približno 19 let. V 30-letni dobi delovanja naprave bo verjetno treba zamenjati tudi hranilnik električne energije, kar v izračunu ni upoštevano.
Z vidika samooskrbe se naložba kljub razmeroma dolgi vračilni dobi splača, še posebej, če ima investitor na voljo finančna sredstva ter se želi zavarovati pred podražitvami elektrike. Predvidena višja cena seveda izboljša rentabilnost samooskrbe in skrajša vračilo dobo.
Kakšne so subvencije?
Višina subvencije za sončne elektrarne na Eko skladu znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 50 EUR na 1 kW inštalirane nazivne moči za SE brez hranilnika ter največ 500 EUR na 1 kW inštalirane nazivne moči za SE z vgrajenim hranilnikom. Vloga za postavitev sončne elektrarne se odda pri pristojnem distributerju električne energije. Pri oddaji vloge je treba navesti želeno moč naprave in podatek, ali se vloga oddaja za sončno elektrarno s hranilnikom ali brez. Pridobitev soglasja za sončno elektrarno je brezplačna, vlogo običajno odda izbrani izvajalec del.
Povezane vsebine
