Z letom 2024 je začel veljati spremenjen pravni okvir za samooskrbo z elektriko oziroma samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov. V letu 2025 že spremljamo prve praktične učinke nove ureditve ter bolj jasno oblikovane pogoje za uveljavljanje tega koncepta pri gospodinjstvih in manjših odjemalcih.
Čeprav natančni izračuni donosa za male sončne elektrarne še vedno zahtevajo redno posodabljanje – predvsem zaradi spreminjajočih se cen električne energije, omrežnine in drugih dajatev – je danes vendarle mogoče podati precej bolj realistično oceno ekonomske upravičenosti samooskrbe z elektriko kot v začetni fazi uvajanja novega sistema.
Primer dnevnega delovanja samooskrbe z električno energijo po novi uredbi s sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom
Osrednja novost: obračun in pravni okvir
Z letom 2024 je začela veljati nova Uredba o samooskrbi z elektriko, ki je spremenila dosedanji način obračuna in razširila možnosti vključevanja v sistem samooskrbe. Uredba je usklajena z nacionalno zakonodajo (ZSROVE-1) in evropskimi pravili trga z električno energijo, njen glavni namen pa je prilagoditev sistema razmeram v elektroenergetskem omrežju.
Za gospodinjstva to pomeni, da samooskrba z elektriko ostaja mogoča in smiselna, vendar deluje po drugačnih pravilih kot v času letnega net meteringa. Da bi bile spremembe bolj razumljive, si poglejmo še, kako je deloval prejšnji sistem obračuna, znan kot net metering.
Kaj se je z novo ureditvijo najbolj spremenilo?
- Net metering za nove investicije ni več mogoč
Novi uporabniki samooskrbe z elektriko po uveljavitvi nove uredbe niso več vključeni v sistem letnega poračuna. Elektrika, ki jo proizvede sončna elektrarna, se porablja sproti, viški pa se obračunavajo ločeno, zato je pomembno, kdaj in koliko elektrike porabimo. - V sistem samooskrbe se lahko vključi več vrst odjemalcev
Poleg klasičnih gospodinjstev se lahko v samooskrbo vključijo tudi drugi odjemalci, priključeni na distribucijsko omrežje, kar odpira nove možnosti predvsem za večstanovanjske stavbe. - Različne oblike samooskrbe z elektriko
Nova ureditev jasno ločuje več oblik samooskrbe:
– individualno samooskrbo za posamezna gospodinjstva,
– samooskrbo v večstanovanjskih stavbah,
– skupnostno samooskrbo oziroma energetske skupnosti, ki omogočajo sodelovanje tudi tistim, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne.
Obračun omrežnine in davki
Obračun omrežnine ostaja eden ključnih dejavnikov pri presoji investicije v samooskrbo z elektriko, saj pomembno vpliva na končni letni strošek. Z oktobrom 2024 je v veljavi nov sistem obračuna omrežnine, ki temelji na časovnih blokih in dogovorjeni obračunski moči, kar pomeni, da ni več vseeno, kdaj in kako intenzivno elektriko porabljamo. To pa ne pomeni nujno višjih stroškov za vse uporabnike, temveč predvsem večjo potrebo po prilagajanju porabe.
Za gospodinjstva to v praksi pomeni, da je smiselno prilagajati rabo večjih porabnikov – na primer toplotne črpalke, električnega bojlerja ali polnjenja električnega vozila – ter se izogibati sočasnemu delovanju naprav v času največjih obremenitev omrežja.
Pri vgradnji novih električnih naprav naj odjemalci spremljajo svoje meritve in po potrebi preverijo, ali je dogovorjena obračunska moč še ustrezna. V določenih primerih je lahko smiselna njena prilagoditev, saj lahko previsoko nastavljena moč pomeni višje stroške omrežnine.
Kaj je bil net metering in zakaj se danes ne uporablja več za nove naprave
Net metering je bil do konca leta 2023 uveljavljen sistem obračuna pri samooskrbi z elektriko, pri katerem se je proizvedena in porabljena električna energija poračunavala na letni ravni. V praksi je to pomenilo, da so se viški elektrike, oddani v omrežje v poletnih mesecih, upoštevali pri porabi v zimskem obdobju, elektroenergetsko omrežje pa je delovalo kot navidezni hranilnik električne energije.
Takšen način obračuna, pogosto imenovan tudi letni net metering, je bil za gospodinjstva finančno zelo ugoden. Z razvojem elektroenergetskega sistema, večjim številom sončnih elektrarn in spremenjenimi evropskimi usmeritvami pa se je pokazalo, da takšen model dolgoročno ne odraža dejanskih stroškov rabe omrežja. Zato je bila z novo zakonodajo in novo uredbo o samooskrbi z električno energijo za nove samooskrbne naprave uvedena drugačna ureditev obračuna.
Pomembno pa je poudariti, da net metering ni bil ukinjen za vse uporabnike. Vsi investitorji, ki so sončno elektrarno za samooskrbo priključili na elektroenergetsko omrežje v skladu s prejšnjo uredbo in v predpisanih rokih, lahko sistem net meteringa uporabljajo še naprej, pod pogoji, ki so veljali ob priključitvi. Zanje se način obračuna samooskrbe z elektriko ne spreminja.
Danes net metering v Sloveniji ni več na voljo za nove investicije v samooskrbo z elektriko, zato je pri načrtovanju novih sončnih elektrarn ključno razumevanje novega sistema, ki temelji na sprotni porabi električne energije, drugačnem obračunu omrežnine ter večjem poudarku na hranilnikih električne energije in aktivnem upravljanju porabe.
Tabela prikazuje, v katerih delih dneva je elektroenergetsko omrežje bolj ali manj obremenjeno. Višje vrednosti pomenijo čas večje porabe, nižje pa ugodnejši čas za delovanje večjih porabnikov. Pri samooskrbi z elektriko lahko prilagajanje porabe manj obremenjenim uram pomaga znižati stroške omrežnine.
Obračunavanje stroškov za uporabo omrežja bo temeljilo na doseganju največje obračunske moči, ki jo bo odjemalec dosegel v 15 minutnih intervalih. Nižja obračunska moč bo dosežena z zamikom delovanja naprav v letu rabe omrežja, kar se bo pri obračunski moči poznalo v naslednjem koledarskem letu.
Spremembe za gospodinjstva
Nova ureditev samooskrbe z elektriko pomeni pomemben premik tudi za gospodinjstva. Samooskrba se danes ne obravnava več kot zgolj vgradnja sončne elektrarne, temveč kot celovit energetski sistem, ki vključuje proizvodnjo, shranjevanje in premišljeno rabo električne energije.
Pri novih investicijah je zato vse bolj smiselno razmišljati o kombinaciji sončne elektrarne in hranilnika električne energije. Hranilnik omogoča, da se lastno proizvedena elektrika porabi takrat, ko jo gospodinjstvo dejansko potrebuje, hkrati pa pomaga zmanjševati odjem iz omrežja v bolj obremenjenih časih. To je še posebej pomembno ob novem načinu obračuna omrežnine, ki upošteva čas porabe in doseženo moč.
Če gospodinjstvo načrtuje dodatne večje porabnike, kot so toplotna črpalka ali električno vozilo, je smiselno preveriti pogoje pri elektrodistributerju ter zasnovo sistema prilagoditi dejanski rabi. Velikost in zasnova samooskrbe nista več univerzalni, temveč se določata individualno glede na porabo, navade in cilje gospodinjstva.
V praksi to pomeni, da je nova samooskrba z elektriko praviloma najbolj učinkovita takrat, ko je zasnovana kot usklajen sistem, ne pa kot posamezna naprava.
Pametno upravljanje samooskrbe: ko sistem deluje namesto uporabnika
Na trgu se pojavljajo tudi naprednejše rešitve, pri katerih ponudniki poleg opreme nudijo pametno upravljanje celotnega sistema samooskrbe. Takšni produkti združujejo sončno elektrarno, hranilnik električne energije in programsko voden nadzor, ki samodejno usklajuje proizvodnjo, shranjevanje in porabo elektrike.
Pri teh rešitvah sistem sam odloča, kdaj se elektrika porabi v gospodinjstvu, kdaj se shrani v hranilnik in kdaj se odda v omrežje, ob upoštevanju trenutne proizvodnje, porabe in razmer v omrežju. Za uporabnika to pomeni manj ročnega prilagajanja in boljši izkoristek lastne elektrike.
Takšne koncepte razvijajo tudi nekateri slovenski ponudniki, na primer Sonce energija, ki poleg strojne opreme ponujajo tudi storitve nadzora in optimizacije delovanja sistema. Pametno upravljanje je lahko še posebej zanimivo za gospodinjstva, ki želijo dolgoročno stabilnejše stroške elektrike in manj aktivnega ukvarjanja z upravljanjem porabe.
Subvencije in naložbene spodbude
Samooskrba z elektriko je v Sloveniji še naprej podprta z različnimi naložbenimi spodbudami in olajšavami, ki jih določata zakonodaja in podzakonski akti. Poleg določenih oprostitev ali znižanj posameznih prispevkov so za gospodinjstva na voljo tudi nepovratne finančne spodbude, namenjene lažjemu začetku investicije v sistem samooskrbe.
Pomembno pa je poudariti, da se sistem subvencij sčasoma spreminja in je vezan na posamezne javne razpise. Zato je pri načrtovanju investicije vedno smiselno preveriti, kateri razpisi so trenutno odprti in pod kakšnimi pogoji.
Okvirne spodbude za gospodinjstva (primer zadnjih razpisov)
Po zadnjih objavljenih javnih pozivih, ki jih je za fizične osebe izvajal Borzen, so bile razpisane naslednje okvirne višine spodbud:
- Samooskrba z elektriko brez hranilnika
subvencija do približno 250 EUR na 1 kW inštalirane nazivne moči, oziroma do okoli 25 % upravičenih stroškov. - Samooskrba z elektriko z baterijskim hranilnikom
subvencija do približno 675 EUR na 1 kW inštalirane nazivne moči, oziroma do okoli 40 % upravičenih stroškov. - Skupnostna samooskrba (večstanovanjske stavbe, energetske skupnosti)
razpisane spodbude so lahko še višje, okvirno med 300 in 725 EUR na 1 kW, odvisno od vgradnje hranilnika in drugih pogojev posameznega razpisa.
Pomembno
Višine subvencij, roki in pogoji se lahko med posameznimi javnimi razpisi razlikujejo. Pred končno odločitvijo za investicijo priporočamo, da preverite trenutno veljavne javne pozive pri pristojnih institucijah ter se po potrebi posvetujete s ponudnikom ali energetskim svetovalcem.
Poleg tega je treba upoštevati, da so subvencije praviloma vezane na izpolnjevanje določenih pogojev, med katerimi je tudi urejena dokumentacija objekta, v katerega se vgrajuje sistem samooskrbe. Objekt mora imeti ustrezna dovoljenja (npr. gradbeno in uporabno dovoljenje oziroma drugo dokazilo o legalni gradnji, skladno s predpisi), sicer subvencije ni mogoče uveljavljati.
Več o aktualnih možnostih financiranja in pogojih za pridobitev spodbud si lahko preberete tudi v članku Subvencije za sončne elektrarne in hranilnike.
Kaj to pomeni za investicijo v samooskrbo z elektriko
Ekonomska upravičenost investicije v samooskrbo z elektriko je še vedno odvisna od več dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši cena elektrike, višina omrežnine, način obračuna prevzete in oddane energije ter zasnova samega sistema, zlasti vloga hranilnika električne energije. Pri dolgoročnih izračunih je smiselno upoštevati tudi postopno zmanjševanje učinkovitosti sončnih modulov ter obratovalne značilnosti hranilnika.
Ker se sistem obračuna in nekateri podzakonski pogoji še prilagajajo, je pri načrtovanju investicije priporočljivo izhajati iz bolj konservativnega scenarija, ki ne temelji na najugodnejših predpostavkah, temveč na realni rabi elektrike in zmernih prihrankih.
Kljub spremembam pa samooskrba z elektriko za gospodinjstva, ki želijo zmanjšati izpostavljenost nihanjem cen električne energije in povečati delež lastne porabe, še vedno predstavlja smiselno dolgoročno naložbo – zlasti kadar je zasnovana kot celovit sistem, prilagojen dejanskim potrebam uporabnika.
Pomembno ob vgradnji
- Pridobite soglasje elektrodistributerja za priključitev naprave. Brez ustreznega soglasja investicije ni mogoče zakonito izvesti, v praksi pa lahko to pomeni tudi omejitve ali dodatne stroške.
- Preverite, po katerem sistemu se vključujete v samooskrbo, saj se pogoji za obstoječe naprave po stari ureditvi razlikujejo od pogojev za nove investicije po novi uredbi.
- Pri večstanovanjskih stavbah ali skupnostni samooskrbi preverite posebne pogoje za delovanje energetske skupnosti oziroma skupnosti obnovljivih virov energije.
- Upoštevajte dolgoročni vidik delovanja sistema: učinkovitost sončnih modulov se z leti postopoma zmanjšuje, zato naj bodo izračuni prilagojeni celotni življenjski dobi naprave, ne le prvih nekaj let.
Želite več informacij?
"*" indicates required fields
