mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica zveze društev za biomaso

Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor


Mag. Kopač Janez, direktor Direktorata za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo


Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart


Mag. Hinko Šolinc , Ministrstvo za okolje in prostor



Mag. Jani Turk

mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo















V dvorani državnega sveta RS je 12. marca Zveza društev za biomaso Slovenije organizirala strokovno konferenco. Poleg strokovne javnosti so sodelovala tudi 4 ministrstva.


V uvodu nas je gostiteljica, mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso, prijazno in hkrati svareče nagovorila: "Dogodki v naravi nas močno prehitevajo, domine se podirajo ena za drugo. Moral bi obveljati osnovni princip  gospodarstva  - optimalno izkoristiti kar nam je narava dala. Kopičenje kapitala iz katerkoli proizvodnje ni rešitev, orientirati bi se morali v pokrivanje potreb človeštva. Spoštovanje zakonitosti narave najbolje v praksi dosežemo ravno z obnovljivo in učinkovito rabo energije, pri čemer je potrebno zmanjšati porabo, ter postopoma zmanjšati fosilne energente.

Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta RS

Državni svet, kjer sedimo, je stičišče zakonodajne oblasti. Sprva nas je zajela finančna, nato gospodarska kriza, a v resnici gre za globalno krizo, ki se je razvijala desetletja. V DZ smo se že opredelili in sprejeli vzroke zanjo, mislimo, da je posledica stoletja rastočih neskladij na treh ravneh: osebni (pretirano potrošništvo), nacionalni in globalni (multinacionalke izkoriščajo okolje in delovno silo 3. sveta). Stroški za uničeno okolje so na plečih vseh, dobiček pa v žepih lastnikov multinacionalk. K sreči se EU ukvarja tudi s tem problemom. Obnovljivi viri energije so ključni za spremembe, kdor se bo hitreje prilagodil ima prednost. Potrebno je spremeniti trende pri nas; v Sloveniji je bila uporaba lesne biomase leta 2007 za 5,6 % nižja kot leta 2000, uporaba vodnih virov, predvsem za  hidroelektrarne, pa celo za 15 % manjša kot 2000 (predvsem na račun manjših pretokov rek). Zaradi prehoda na obnovljive vire je bil ustanovljen Svet za iniciativno Slovenijo, predvsem lesni potencial je močan in dokaj neizkoriščen.

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

»Strokovnjaki govorite in opozarjate že leta in leta, a koraki v to smer so okorni. Marca 2006 je bil na nivoju Evrope, v prisotnosti predsednikov  Držav in vlad članic, sprejet sveženj zavezujočih sklepov 20-20-20; 20 % manj emisij toplogrednih  plinov, 20 % več obnovljivih virov v končni porabi in 20 % povečanje energijske učinkovitosti do leta 2020.

Januarja 2008 je bil obravnavan podnebno energetski zakonodajni sveženj, decembra 2008 je bil  E. parlamentu sprejet, članice EU pa ga morajo prenesti v nacionalne zakone in programe, kar pa poleg politične volje zahteva tudi znatne finance. Smo v obdobju dveh kriz,  finančno-gospodarske in podnebne. Nujno ju je reševati hkrati, saj sta povezani, sicer poti nazaj ne bo več, problem se bo prelil preko roba in nam nasul katastrofalne posledice. Kobenhagenška konferenca na Danskem, ki bo ponovno združila vse države sveta, je v pripravi za obdobje po l.2012. Tam bomo jasno opredelili konkretne naloge za vsakokratni dvig svetovnih temperatur za 2 st.C.

V Sloveniji je za učinkovito rabo energije namenjeno 185 mio EUR. Od tega 7 mio samo za kotle na biomaso, predvsem pa za projekt energetske sanacije javnih zgradb, bolnišnic in šol, a to so šele začetki, saj si želimo črpat 20-30 mio EUR letno iz kohezijskih skladov samo za spodbujanje obnovljivih virov.

 

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za okolje in prostor

Gozdni ekosistemi so bistveni člen vremenskega ravnovesja, pa tudi pomemben vir biomase, kar je zapisano tudi v resoluciji EU. Slovenija ima trenutno še dosti potenciala v gozdni biomasi, saj posekamo precej manj od letnega naravnega prirastka gozda. Večji posek gozdov bi pomenil 75 % prirastka, kar pomeni v številkah 5 mio m3 letno. Sicer pa na Ministrstvu za okolje subvencioniramo tudi gradnjo gozdnih vlek in gozdnih cest ter gozdne mehanizacije, saj les lahko izboljša energetsko učinkovitost Slovenije.

Mag. Kopač Janez, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo

Do leta 2020 moramo v skladu z evropskimi resolucijami 25 % vse porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov, kar ne bo lahko, saj smo sedaj zgolj pri 16 %. Bili smo že na 17 %, a se je povečal motorni promet in s tem raba energije, proizvodnja hidroelektrarn pa je upadla zaradi manjše vodnatosti rek. Leta 2002 smo prvič dodeljevali subvencije za obnovljive elektrarne in s tem pridobili 8 večjih bioplinskih elektrarn na gnojevko in ostanke poljščin velikostnega ranga okoli 1,5 mW. Sicer smo lani v Sloveniji iz sežiga biomase pridobili okoli 200 gWh električne energije, kar predstavlja  1,5 % vse elektrike. Glavni delež imata tu toplarna Ljubljana ter termoelektrarna Šoštanj, ki sta največji tovrstni. Brez državnih vzpodbud ne bi šlo, a tudi tu je lahko problem! Kot primer, leta 2006 nas je EU komisija prijavila na sodišče zaradi nedovoljene pomoči, zato smo lani spremenili zakon, ki se tiče obdavčenja, trošarine ob plačilu elektrike, saj  ne sme biti trošarina vezana na porabo ampak na priključno moč. Letos se naj bi tako nabralo 40 mio EUR tovrstnih vzpodbud, lani jih je bilo 30 mio EUR in niti nismo vse porabili. Nova uredba o vzpodbujanju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije je zdaj ravno v obravnavi, precej pripomb je, obe uredbi bosta kmalu sprejeti na vladi in potem objavljeni v UL, a še prej ju moramo ratificirati v Bruslju, sicer gre lahko spet za nedovoljeno državno pomoč.

Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Kako doseči cilj, da bo Slovenija do l. 2040 postala energetsko samozadostna? Naj kot svetel primer navedem manjše mesto v Avstriji, ki je šolski primer učinkovitosti. Že leta 1989 so se mestni veljaki odločili, da bodo energetsko samozadostni, tako glede elektrike, kot ogrevanja. Pridobili so znatna sredstva EU, korak za korakom sledili ciljem in po 20 letih je mesto bolj razvito kot prej. Sami uspejo zagotoviti 97 % energije za ogrevanje,  160 % biogoriv ter 250 % elektrike, kar pomeni, da jo izvažajo drugam! Pred 20-imi leti so plačevali 6 mio EUR letno drugim za energijo, sedaj imajo 13 mio prihodkov od prodaje energije! Sicer pa na našem ministrstvu pripravljamo  za obdobje 2008-2016 skupaj s Ministrstvom za okolje in prostor program učinkovite rabe energije.

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart v Slovenskih Goricah

Občina Lenart obsega 60 km2 in ima 60% poseljenost. Leta 2005 smo začeli z aktivnostmi za pridobitev sredstev za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, leta 2007 je občina podpisala in oddala v koncesijo podjetju projekt za daljinsko ogrevanje mesta Lenart. Za začetek bo toplarna moči 5 mW za ogrevanje blokov, šole, občine, UE, večjih stavb in podjetij v centru, kasneje se bo mreža daljinskega ogrevanja širila na naselja individualnih hiš, kar bo v domeni koncesionarja. Čakamo na sredstva iz kohezijskih skladov, sicer pa gradbeno dovoljenje koncesionar že ima, tako da upamo na začetek ogrevanja za naslednjo kurilno sezono. Učinki so znatni; letne izpuste CO2 bi zmanjšali za 4000 ton in tudi 2,5 ton ogljikovega monoksida letno. Predhodno smo naročili študijo (ob sofinanciranju republike Slovenije), kjer smo ugotovili, da se v občini 90 % ljudi ogreva na kurilno olje, samo 7 % na les in 3 % na utekočinjen naftni plin (UNP).

Mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor

S projekcijami Inštituta Jožef Štefan (iz raziskave 2008  - Dolgoročne energetske bilance), nas je streznil predvsem graf, ki prikazuje padanje deleža OVE v Sloveniji. Podatek je zgovoren sam zase, pa čeprav so krivi predvsem manjši vodostaji rek, dejanski delež bi bil tako 16% celotno pridobljene energije.




 Promet je v zadnjih letih povečan za 4,6 %, poraba električne energije počasi, a vztrajno raste, delež OVE pa se manjša.

Kje je po mnenju Hinka izvirni greh? Zatrjuje: "Gre za princip rasti in sicer rasti industrijske proizvodnje in BDP. Rast ni vedno rast, rasti ne potrebujemo. Vzemimo primer, sam, leto za letom pojem enako količino hrane, pa sem vedno širši. Torej moram, tako jaz, kot Slovenija, manj rasti...« Ministrstvo je predlagalo zmanjšanje davkov za energetsko učinkovite naprave razreda A, vendar ni bil sprejemljivo, tudi subvencije za avtomobilsko industrijo. Pravi: "Nihče ni pomislil, ali naj bodo le te linearne, za vse avtomobile enake, ali za velike limuzine in džipe manjše, ker preveč onesnažujejo? Najverjetneje bodo linearne, kot pri Nemcih. Razmišljajo o ustanovitvi urada za podnebne spremembe. Recimo v Veliki Britaniji gre za velik urad, njihov predstavnik sedi v vladi, lahko da veto na glasovanje, lahko pa po naših zgledih ustanovimo urad, ki bo namenjen sebi in teoretičnim raziskavam."

Mag. Jani Turk, vodja oddelka za trajnostno rabo energije, Direktorat za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor

 


Raba lesa za ogrevanje l. 2002 v gospodinjstvih.

Primerjalna analiza kaže na zmanjšanje rabe lesa za 5 % v letih 1991-2002.


Razpisi za investicije so samo krona vseh aktivnosti, program osveščanja, ENSVET na primer, ima 30 pisarn po državi z brezplačnim energetskim svetovanjem za občane, saj gre za javno MOP financiranje. Država sofinancira študije in lokalne energetske koncepte do 50 %. Leta 2007 so se za gospodinjstva spodbude obnovljivih virov z naše strani končale, od 2005 se toplotne črpalke ne sofinancirajo več, so se le-te prenesle drugam. V planu imamo oprostitev trošarine za nekatera biogoriva. Sredstva za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije se znatno povečujejo, a so hkrati polovično prenizka, kot bi jih potrebovali za dosego 20 % do 2020. Ocenjuje se, da manjka 180 mio EUR.

Še zanimivi vprašanji iz diskusije za mag. Roberta Režonja: 

Je v planu sprememba zakonodaje, da bo daljinsko ogrevanje v novih naseljih obvezno?

Ne še.

Zakaj je biomasa v obliki sekancev in pelet obdavčena 20 %, v drugih državah Z. Evrope praviloma nižja stopnja obdavčitve kot 20 %, v Švici celo 0 %?

 Ko smo pripravljali biomasni akcijski načrt je komisija pozvala k znižanju davka in poslala pobudo na min.za finance, a je bil odgovor kategorično negativen. Vendar biomasa je še vedno manj obdavčena, saj nima toliko ostalih dajatev kot npr. goriva.

___________________________________________________________________________________

AKTUALNI RAZPISI - Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za Aktivnosti Učinkovite Rabe in obnovljivih virov Energije – AURE za leto 2009 najavlja naslednja razpisa:

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Varčevanje toplotne energije

Nakup toplotne črpalke – DA ali NE?

Toplotne črpalke za razliko od konvencionalnih ogrevalnih naprav dosegajo odlične izkoristke od 3 do 5,6 (COP). Prestrezajo lahko energijo zraka, podtalnice ali zemljine in s pomočjo agregata pretvorijo pridobljeno energijo v koristno toploto za ogrevanje.

Vrhunske toplotne črpalke Mitsubishi Electric

Toplotne črpalke Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda so izjemno učinkovite, tihe in energetsko varčne v delovanju, zato so v samem svetovnem vrhu.

Toplotna črpalka za hude zime

Običajnim toplotnim črpalkam zrak - voda začne pohajati sapa, ko se zimske temperature spustijo malo globlje pod ničlo. Takrat avtomatika vključi dodatne grelce, ki občutno povečajo porabo...

Geosonda je dolgoročno najcenejša rešitev ogrevanja

Hiša brez temeljev ne stoji. Poleg betonskih temeljev, ki zagotavljajo statiko in varnost objekta, je nujno razmišljati še o temeljih, ki bodo skozi celo življenjsko dobo objekta zagotavljali toploto, bivanje...

GRADNJA IN OBNOVE

Obloge za vlažne stene

Kakšne montažne stene so primerne za vlažne in mokre prostore? Ali lahko uporabljamo mavčne plošče ali so primernejše kakšne druge? Kakšna izolacija se priporoča? Uporabiti leseno ali kovinsko konstrukcijo? To so vprašanja, ki se pogosto pojavljajo, kadar imamo opraviti z gradnjo v objektih, ki so...

Kako odstraniti plesen in vlago

Voda in vlaga, ki lahko v stavbo oziroma gradbene materiale prodirata na različne načine, povzročata veliko težav in tudi škodo. Temelje hiše in njene vkopane dele je treba zato pri novogradnji zaščititi s...

Samorazlivni estrih in talno ogrevanje

 Sodobne stavbe lahko varčno in učinkovito ogrejemo samo z nizkotemperaturnim ogrevanjem. Talno ogrevanje je najbližje idealnemu temperaturnemu profilu med tlemi in stropom, zato je...

Pasivne hiše v živo - za ogled odprtih 13 pasivnih hiš

Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Eko sklad, j. s., že desetič organizirata dneve pasivnih hiš, ki bodo letos potekali od 8. do 10. novembra. V tem vikendu si bo mogoče...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Najboljši solarni moduli

Učinkovitost fotovoltaičnih modulov je, poleg trajnosti, najpomembnejši podatek. Ne kaže samo razlike med povprečnim in vrhunskim izdelkom, temveč tudi odločilno vpliva na količino zajete solarne elektrike. Industrija takšne izdelke nenehno posodablja, zato pametni kupci vedno iščejo najnovejše podatke pred...

Shranjevanje sončne elektrike

V EU so Nemci vodilni na področju vgradnje solarnih baterijskih sistemov. Ta razvoj podpira nemška razvojna banka KfW, ki pospešuje in kreditira vgradnjo baterij za shranjevanje elektrike iz fotovoltaike. Da bi...

Imam streho primerno za sončno elektrarno?

Sonce je v resnici odgovor na vsa energetska vprašanja človeštva, gospodinjstva pa lahko svoj delež prispevamo z lastno proizvodnjo elektrike na strehi objekta. Streha stavbe je neuporabljena in najbolj primerna...

Solarni moduli za sončne elektrarne - kako prepoznati dobre

Za solarne module je še kako pomembna kakovost, ki neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne v celotni življenjski dobi. Pred investicijo je smiselno preveriti koliko sončnega obsevanja zmore izbrani solarni...

Aktualne novice

Ytong iz Kisovca prejemnik Okoljske nagrade

Na konferenci Okoljsko srečanje so pod okriljem Eko sklada in Časnika Finance podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Med 18 prijavami na razpis v 4-ih kategorijah je družba Xella porobeton SI prejela nagrado za najboljši okoljski postopek, saj se z učinkovitim...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo...

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prezračevanje, klimatizacija

Vlaga? Plesen? Rešitev je v prezračevanju

V bolj ali manj zrakotesnih novograjenih ali prenovljenih stavbah – in danes so takšne skorajda vse – pozabljamo na ključno stvar: ne samo nova okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo in debel toplotnoizolativni ovoj, nujno je tudi prezračevanje.

Prezračevanje s strešnim oknom Velux Smart Vent

Počutje v zaprtih prostorih je v prvi vrsti odvisno od kakovosti zraka, ki ga dihamo. A kakovosten zrak danes ni nekaj samo po sebi umevnega, saj smo hočeš nočeš postali generacija zaprtih prostorov, ki so pogosto...

Znebite se plesni v prostoru in zadihajte svež zrak!

Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih hiš so iz materialov, ki dobro tesnijo in hkrati zelo slabo prepuščajo vlago. Zato se celo v novih hišah pri takšni gradnji pojavljajo težave z odvečnim kondenzom, ki...

Prezračevanje, prezračevalni sistem in pogoste zmote

V prispevku predstavljamo katero prezračevanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezračevati in različne možnosti rešitve za centralni ali decentralni prezračevalni sistem.

Varčevanje vode

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase, vprašanje je le, katera izvedba ima manj pomanjkljivosti.

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

ZELENA MOBILNOST

Električni avtomobil in polnilnica - dokazano dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Od začetka januarja do konca oktobra 2019 je bilo pri nas prvič registriranih 42 tesel, od tega 40 tesel model 3 in po eno vozilo model S in model X.

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu...

Električni avto da ali ne?

V letu 2018 smo zaznali velik skok prodaje električnih avtomobilov, kar kaže na občutno povečanje ekološke občutljivosti državljanov. Mnogi posamezniki, razen za prevoz, električni avto koristijo kot prenosni...

Inštalacije

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno.

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.