mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica zveze društev za biomaso

Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor


Mag. Kopač Janez, direktor Direktorata za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo


Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart


Mag. Hinko Šolinc , Ministrstvo za okolje in prostor



Mag. Jani Turk

mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo















V dvorani državnega sveta RS je 12. marca Zveza društev za biomaso Slovenije organizirala strokovno konferenco. Poleg strokovne javnosti so sodelovala tudi 4 ministrstva.


V uvodu nas je gostiteljica, mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso, prijazno in hkrati svareče nagovorila: "Dogodki v naravi nas močno prehitevajo, domine se podirajo ena za drugo. Moral bi obveljati osnovni princip  gospodarstva  - optimalno izkoristiti kar nam je narava dala. Kopičenje kapitala iz katerkoli proizvodnje ni rešitev, orientirati bi se morali v pokrivanje potreb človeštva. Spoštovanje zakonitosti narave najbolje v praksi dosežemo ravno z obnovljivo in učinkovito rabo energije, pri čemer je potrebno zmanjšati porabo, ter postopoma zmanjšati fosilne energente.

Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta RS

Državni svet, kjer sedimo, je stičišče zakonodajne oblasti. Sprva nas je zajela finančna, nato gospodarska kriza, a v resnici gre za globalno krizo, ki se je razvijala desetletja. V DZ smo se že opredelili in sprejeli vzroke zanjo, mislimo, da je posledica stoletja rastočih neskladij na treh ravneh: osebni (pretirano potrošništvo), nacionalni in globalni (multinacionalke izkoriščajo okolje in delovno silo 3. sveta). Stroški za uničeno okolje so na plečih vseh, dobiček pa v žepih lastnikov multinacionalk. K sreči se EU ukvarja tudi s tem problemom. Obnovljivi viri energije so ključni za spremembe, kdor se bo hitreje prilagodil ima prednost. Potrebno je spremeniti trende pri nas; v Sloveniji je bila uporaba lesne biomase leta 2007 za 5,6 % nižja kot leta 2000, uporaba vodnih virov, predvsem za  hidroelektrarne, pa celo za 15 % manjša kot 2000 (predvsem na račun manjših pretokov rek). Zaradi prehoda na obnovljive vire je bil ustanovljen Svet za iniciativno Slovenijo, predvsem lesni potencial je močan in dokaj neizkoriščen.

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

»Strokovnjaki govorite in opozarjate že leta in leta, a koraki v to smer so okorni. Marca 2006 je bil na nivoju Evrope, v prisotnosti predsednikov  Držav in vlad članic, sprejet sveženj zavezujočih sklepov 20-20-20; 20 % manj emisij toplogrednih  plinov, 20 % več obnovljivih virov v končni porabi in 20 % povečanje energijske učinkovitosti do leta 2020.

Januarja 2008 je bil obravnavan podnebno energetski zakonodajni sveženj, decembra 2008 je bil  E. parlamentu sprejet, članice EU pa ga morajo prenesti v nacionalne zakone in programe, kar pa poleg politične volje zahteva tudi znatne finance. Smo v obdobju dveh kriz,  finančno-gospodarske in podnebne. Nujno ju je reševati hkrati, saj sta povezani, sicer poti nazaj ne bo več, problem se bo prelil preko roba in nam nasul katastrofalne posledice. Kobenhagenška konferenca na Danskem, ki bo ponovno združila vse države sveta, je v pripravi za obdobje po l.2012. Tam bomo jasno opredelili konkretne naloge za vsakokratni dvig svetovnih temperatur za 2 st.C.

V Sloveniji je za učinkovito rabo energije namenjeno 185 mio EUR. Od tega 7 mio samo za kotle na biomaso, predvsem pa za projekt energetske sanacije javnih zgradb, bolnišnic in šol, a to so šele začetki, saj si želimo črpat 20-30 mio EUR letno iz kohezijskih skladov samo za spodbujanje obnovljivih virov.

 

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za okolje in prostor

Gozdni ekosistemi so bistveni člen vremenskega ravnovesja, pa tudi pomemben vir biomase, kar je zapisano tudi v resoluciji EU. Slovenija ima trenutno še dosti potenciala v gozdni biomasi, saj posekamo precej manj od letnega naravnega prirastka gozda. Večji posek gozdov bi pomenil 75 % prirastka, kar pomeni v številkah 5 mio m3 letno. Sicer pa na Ministrstvu za okolje subvencioniramo tudi gradnjo gozdnih vlek in gozdnih cest ter gozdne mehanizacije, saj les lahko izboljša energetsko učinkovitost Slovenije.

Mag. Kopač Janez, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo

Do leta 2020 moramo v skladu z evropskimi resolucijami 25 % vse porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov, kar ne bo lahko, saj smo sedaj zgolj pri 16 %. Bili smo že na 17 %, a se je povečal motorni promet in s tem raba energije, proizvodnja hidroelektrarn pa je upadla zaradi manjše vodnatosti rek. Leta 2002 smo prvič dodeljevali subvencije za obnovljive elektrarne in s tem pridobili 8 večjih bioplinskih elektrarn na gnojevko in ostanke poljščin velikostnega ranga okoli 1,5 mW. Sicer smo lani v Sloveniji iz sežiga biomase pridobili okoli 200 gWh električne energije, kar predstavlja  1,5 % vse elektrike. Glavni delež imata tu toplarna Ljubljana ter termoelektrarna Šoštanj, ki sta največji tovrstni. Brez državnih vzpodbud ne bi šlo, a tudi tu je lahko problem! Kot primer, leta 2006 nas je EU komisija prijavila na sodišče zaradi nedovoljene pomoči, zato smo lani spremenili zakon, ki se tiče obdavčenja, trošarine ob plačilu elektrike, saj  ne sme biti trošarina vezana na porabo ampak na priključno moč. Letos se naj bi tako nabralo 40 mio EUR tovrstnih vzpodbud, lani jih je bilo 30 mio EUR in niti nismo vse porabili. Nova uredba o vzpodbujanju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije je zdaj ravno v obravnavi, precej pripomb je, obe uredbi bosta kmalu sprejeti na vladi in potem objavljeni v UL, a še prej ju moramo ratificirati v Bruslju, sicer gre lahko spet za nedovoljeno državno pomoč.

Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Kako doseči cilj, da bo Slovenija do l. 2040 postala energetsko samozadostna? Naj kot svetel primer navedem manjše mesto v Avstriji, ki je šolski primer učinkovitosti. Že leta 1989 so se mestni veljaki odločili, da bodo energetsko samozadostni, tako glede elektrike, kot ogrevanja. Pridobili so znatna sredstva EU, korak za korakom sledili ciljem in po 20 letih je mesto bolj razvito kot prej. Sami uspejo zagotoviti 97 % energije za ogrevanje,  160 % biogoriv ter 250 % elektrike, kar pomeni, da jo izvažajo drugam! Pred 20-imi leti so plačevali 6 mio EUR letno drugim za energijo, sedaj imajo 13 mio prihodkov od prodaje energije! Sicer pa na našem ministrstvu pripravljamo  za obdobje 2008-2016 skupaj s Ministrstvom za okolje in prostor program učinkovite rabe energije.

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart v Slovenskih Goricah

Občina Lenart obsega 60 km2 in ima 60% poseljenost. Leta 2005 smo začeli z aktivnostmi za pridobitev sredstev za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, leta 2007 je občina podpisala in oddala v koncesijo podjetju projekt za daljinsko ogrevanje mesta Lenart. Za začetek bo toplarna moči 5 mW za ogrevanje blokov, šole, občine, UE, večjih stavb in podjetij v centru, kasneje se bo mreža daljinskega ogrevanja širila na naselja individualnih hiš, kar bo v domeni koncesionarja. Čakamo na sredstva iz kohezijskih skladov, sicer pa gradbeno dovoljenje koncesionar že ima, tako da upamo na začetek ogrevanja za naslednjo kurilno sezono. Učinki so znatni; letne izpuste CO2 bi zmanjšali za 4000 ton in tudi 2,5 ton ogljikovega monoksida letno. Predhodno smo naročili študijo (ob sofinanciranju republike Slovenije), kjer smo ugotovili, da se v občini 90 % ljudi ogreva na kurilno olje, samo 7 % na les in 3 % na utekočinjen naftni plin (UNP).

Mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor

S projekcijami Inštituta Jožef Štefan (iz raziskave 2008  - Dolgoročne energetske bilance), nas je streznil predvsem graf, ki prikazuje padanje deleža OVE v Sloveniji. Podatek je zgovoren sam zase, pa čeprav so krivi predvsem manjši vodostaji rek, dejanski delež bi bil tako 16% celotno pridobljene energije.




 Promet je v zadnjih letih povečan za 4,6 %, poraba električne energije počasi, a vztrajno raste, delež OVE pa se manjša.

Kje je po mnenju Hinka izvirni greh? Zatrjuje: "Gre za princip rasti in sicer rasti industrijske proizvodnje in BDP. Rast ni vedno rast, rasti ne potrebujemo. Vzemimo primer, sam, leto za letom pojem enako količino hrane, pa sem vedno širši. Torej moram, tako jaz, kot Slovenija, manj rasti...« Ministrstvo je predlagalo zmanjšanje davkov za energetsko učinkovite naprave razreda A, vendar ni bil sprejemljivo, tudi subvencije za avtomobilsko industrijo. Pravi: "Nihče ni pomislil, ali naj bodo le te linearne, za vse avtomobile enake, ali za velike limuzine in džipe manjše, ker preveč onesnažujejo? Najverjetneje bodo linearne, kot pri Nemcih. Razmišljajo o ustanovitvi urada za podnebne spremembe. Recimo v Veliki Britaniji gre za velik urad, njihov predstavnik sedi v vladi, lahko da veto na glasovanje, lahko pa po naših zgledih ustanovimo urad, ki bo namenjen sebi in teoretičnim raziskavam."

Mag. Jani Turk, vodja oddelka za trajnostno rabo energije, Direktorat za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor

 


Raba lesa za ogrevanje l. 2002 v gospodinjstvih.

Primerjalna analiza kaže na zmanjšanje rabe lesa za 5 % v letih 1991-2002.


Razpisi za investicije so samo krona vseh aktivnosti, program osveščanja, ENSVET na primer, ima 30 pisarn po državi z brezplačnim energetskim svetovanjem za občane, saj gre za javno MOP financiranje. Država sofinancira študije in lokalne energetske koncepte do 50 %. Leta 2007 so se za gospodinjstva spodbude obnovljivih virov z naše strani končale, od 2005 se toplotne črpalke ne sofinancirajo več, so se le-te prenesle drugam. V planu imamo oprostitev trošarine za nekatera biogoriva. Sredstva za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije se znatno povečujejo, a so hkrati polovično prenizka, kot bi jih potrebovali za dosego 20 % do 2020. Ocenjuje se, da manjka 180 mio EUR.

Še zanimivi vprašanji iz diskusije za mag. Roberta Režonja: 

Je v planu sprememba zakonodaje, da bo daljinsko ogrevanje v novih naseljih obvezno?

Ne še.

Zakaj je biomasa v obliki sekancev in pelet obdavčena 20 %, v drugih državah Z. Evrope praviloma nižja stopnja obdavčitve kot 20 %, v Švici celo 0 %?

 Ko smo pripravljali biomasni akcijski načrt je komisija pozvala k znižanju davka in poslala pobudo na min.za finance, a je bil odgovor kategorično negativen. Vendar biomasa je še vedno manj obdavčena, saj nima toliko ostalih dajatev kot npr. goriva.

___________________________________________________________________________________

AKTUALNI RAZPISI - Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za Aktivnosti Učinkovite Rabe in obnovljivih virov Energije – AURE za leto 2009 najavlja naslednja razpisa:

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Varčevanje toplotne energije

Ogrevanje z IR paneli je uveljavljeno več kot 80 let

Ogrevanje z IR paneli je uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov IR paneli niso imeli veljave.

Toplotna črpalka ne deluje ali deluje slabo. Kaj sedaj?

Prodaja toplotnih črpalk raste, na trgu pa se dogaja, da na videz enostavna, ampak napačna montaža, prepogosto vsem udeleženim povzroči velike preglavice, predvsem pa stroške. Če toplotna črpalka ne deluje ali pa...

 Geotermalna toplotna črpalka- 5 argumentov ZA

Kljub temu, da je za ogrevanje stanovanjskih objektov na voljo vse širši izbor rešitev, se lastniki stanovanjskih objektov v Sloveniji najpogosteje odločajo za ogrevanje s toplotno črpalko.

Vrhunske toplotne črpalke Mitsubishi Electric

Toplotne črpalke Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda so izjemno učinkovite, tihe in energetsko varčne v delovanju, zato so v samem svetovnem vrhu.

GRADNJA IN OBNOVE

Sodobna mansarda

Mansarda je danes sinonim udobja, energetske učinkovitosti,  neomejene naravne osvetlitve, razkošja z razgledom in še bi lahko naštevali.

Moderna mansarda v klasični hiši staršev

»Zakaj bi zapravljala denar za nakup zemljišča ali nepremičnine, če imava na voljo neizkoriščen podstrešni prostor v veliki družinski hiši,« sta se pred petimi leti spraševala takrat še fant in dekle. Danes...

Fasada hiše – katero izolacijo vgraditi

Toplotnoizolativna fasada hiše je najpomembnejši ukrep pri energetski obnovi hiše. Starejše hiše običajno porabijo od pet do desetkrat več energije na leto, kot je dovoljeno za novogradnje, zato obnova fasade...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončne elektrarne - pregled trga v Sloveniji

V letu 2018 smo pri gospodinjstvih opazili skokovito rast na področju samooskrbe z elektriko, ki jo omogočajo sončne elektrarne. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 5.536 sončnih elektrarn v skupni moči 267 MW, v letu 2018 pa smo jih postavili skoraj 1.300 v skupni moči 13,1 MW.

Sončna elektrarna poskrbi za ogrevanje vaše hiše

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Kako deluje samooskrba z elektriko

Samooskrba z elektriko je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering...

Sončna elektrarna da ali ne?

Toplotne črpalke so v zadnjih letih postale prevladujoča izbira. Če pomislimo kaj je tisto kar jim daje prednost pred ostalimi ogrevalnimi sistemi, je to znaten prihranek pri porabljeni energiji in nižji stroški...

Aktualne novice

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo nadaljeval tudi dobro prakso države partnerice, katera je letos Črna gora.

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prihodnost gradnje na 52. MOS-u od 10. do 15. septembra

MOS Dom, MOS Tehnika, MOS Turizem, MOS B2B in MOS Plus bodo na celjskem sejmišču od 10. do 15. septembra obiskovalce ponovno razveseljevali s široko ponudbo na enem mestu. Zaradi sledenja trendom, novostim in...

Otvoritev učnega centra Panasonic

Japonsko podjetje Panasonic bo v Sloveniji, v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic (HVAC), ki bo omogočal prenos idej, znanja in tehnološkega sodelovanja....

Prezračevanje, klimatizacija

Zračenje zaprtih prostorov

Zdi se, da smo v želji po čim večji energijski učinkovitosti svojih domov pozabili, čemu je dom sploh namenjen. To namreč ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po napornem dnevu, kjer se družimo s svojimi bližnjimi, se sprostimo in napolnimo baterije za nov dan –...

Revolucionarna klimatska naprava Samsung, ki ne piha

Samsung Electronics je pred časom lansiral revolucionarno stensko Wind-Free™ klimatsko napravo, ki ustvarja nadpovprečno prijetno bivalno klimo, nelagodje zaradi direktnega hladnega zračnega toka pa je preteklost....

Prezračevalni sistem v vsako hišo

Okna in vrata, ki odlično tesnijo, in toplotnoizolativna fasada zagotavljajo energijsko učinkovitost objekta. Pozimi nas ne zebe, poleti nam ni prevroče. Cena za to udobje je lahko visoka, če smo pozabili na...

Zima in pametno prezračevanje

Če hočemo doseči ugodno bivalno klimo v prostorih, bomo v Sloveniji morali ogrevati stavbe skoraj osem mesecev. V tem času samo občasno odpiramo okna in zračimo stanovanje, saj želimo za ogrevanje porabiti čim...

Varčevanje vode

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov, zato odločitev ni enostavna.

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do...

ZELENA MOBILNOST

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu...

Električni avto da ali?

Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, električnega avta sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko...

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z...

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov,...

Inštalacije

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso poceni.

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.