mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica zveze društev za biomaso

Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor


Mag. Kopač Janez, direktor Direktorata za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo


Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart


Mag. Hinko Šolinc , Ministrstvo za okolje in prostor



Mag. Jani Turk

mag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo















V dvorani državnega sveta RS je 12. marca Zveza društev za biomaso Slovenije organizirala strokovno konferenco. Poleg strokovne javnosti so sodelovala tudi 4 ministrstva.


V uvodu nas je gostiteljica, mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso, prijazno in hkrati svareče nagovorila: "Dogodki v naravi nas močno prehitevajo, domine se podirajo ena za drugo. Moral bi obveljati osnovni princip  gospodarstva  - optimalno izkoristiti kar nam je narava dala. Kopičenje kapitala iz katerkoli proizvodnje ni rešitev, orientirati bi se morali v pokrivanje potreb človeštva. Spoštovanje zakonitosti narave najbolje v praksi dosežemo ravno z obnovljivo in učinkovito rabo energije, pri čemer je potrebno zmanjšati porabo, ter postopoma zmanjšati fosilne energente.

Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta RS

Državni svet, kjer sedimo, je stičišče zakonodajne oblasti. Sprva nas je zajela finančna, nato gospodarska kriza, a v resnici gre za globalno krizo, ki se je razvijala desetletja. V DZ smo se že opredelili in sprejeli vzroke zanjo, mislimo, da je posledica stoletja rastočih neskladij na treh ravneh: osebni (pretirano potrošništvo), nacionalni in globalni (multinacionalke izkoriščajo okolje in delovno silo 3. sveta). Stroški za uničeno okolje so na plečih vseh, dobiček pa v žepih lastnikov multinacionalk. K sreči se EU ukvarja tudi s tem problemom. Obnovljivi viri energije so ključni za spremembe, kdor se bo hitreje prilagodil ima prednost. Potrebno je spremeniti trende pri nas; v Sloveniji je bila uporaba lesne biomase leta 2007 za 5,6 % nižja kot leta 2000, uporaba vodnih virov, predvsem za  hidroelektrarne, pa celo za 15 % manjša kot 2000 (predvsem na račun manjših pretokov rek). Zaradi prehoda na obnovljive vire je bil ustanovljen Svet za iniciativno Slovenijo, predvsem lesni potencial je močan in dokaj neizkoriščen.

Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor

»Strokovnjaki govorite in opozarjate že leta in leta, a koraki v to smer so okorni. Marca 2006 je bil na nivoju Evrope, v prisotnosti predsednikov  Držav in vlad članic, sprejet sveženj zavezujočih sklepov 20-20-20; 20 % manj emisij toplogrednih  plinov, 20 % več obnovljivih virov v končni porabi in 20 % povečanje energijske učinkovitosti do leta 2020.

Januarja 2008 je bil obravnavan podnebno energetski zakonodajni sveženj, decembra 2008 je bil  E. parlamentu sprejet, članice EU pa ga morajo prenesti v nacionalne zakone in programe, kar pa poleg politične volje zahteva tudi znatne finance. Smo v obdobju dveh kriz,  finančno-gospodarske in podnebne. Nujno ju je reševati hkrati, saj sta povezani, sicer poti nazaj ne bo več, problem se bo prelil preko roba in nam nasul katastrofalne posledice. Kobenhagenška konferenca na Danskem, ki bo ponovno združila vse države sveta, je v pripravi za obdobje po l.2012. Tam bomo jasno opredelili konkretne naloge za vsakokratni dvig svetovnih temperatur za 2 st.C.

V Sloveniji je za učinkovito rabo energije namenjeno 185 mio EUR. Od tega 7 mio samo za kotle na biomaso, predvsem pa za projekt energetske sanacije javnih zgradb, bolnišnic in šol, a to so šele začetki, saj si želimo črpat 20-30 mio EUR letno iz kohezijskih skladov samo za spodbujanje obnovljivih virov.

 

Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za okolje in prostor

Gozdni ekosistemi so bistveni člen vremenskega ravnovesja, pa tudi pomemben vir biomase, kar je zapisano tudi v resoluciji EU. Slovenija ima trenutno še dosti potenciala v gozdni biomasi, saj posekamo precej manj od letnega naravnega prirastka gozda. Večji posek gozdov bi pomenil 75 % prirastka, kar pomeni v številkah 5 mio m3 letno. Sicer pa na Ministrstvu za okolje subvencioniramo tudi gradnjo gozdnih vlek in gozdnih cest ter gozdne mehanizacije, saj les lahko izboljša energetsko učinkovitost Slovenije.

Mag. Kopač Janez, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo

Do leta 2020 moramo v skladu z evropskimi resolucijami 25 % vse porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov, kar ne bo lahko, saj smo sedaj zgolj pri 16 %. Bili smo že na 17 %, a se je povečal motorni promet in s tem raba energije, proizvodnja hidroelektrarn pa je upadla zaradi manjše vodnatosti rek. Leta 2002 smo prvič dodeljevali subvencije za obnovljive elektrarne in s tem pridobili 8 večjih bioplinskih elektrarn na gnojevko in ostanke poljščin velikostnega ranga okoli 1,5 mW. Sicer smo lani v Sloveniji iz sežiga biomase pridobili okoli 200 gWh električne energije, kar predstavlja  1,5 % vse elektrike. Glavni delež imata tu toplarna Ljubljana ter termoelektrarna Šoštanj, ki sta največji tovrstni. Brez državnih vzpodbud ne bi šlo, a tudi tu je lahko problem! Kot primer, leta 2006 nas je EU komisija prijavila na sodišče zaradi nedovoljene pomoči, zato smo lani spremenili zakon, ki se tiče obdavčenja, trošarine ob plačilu elektrike, saj  ne sme biti trošarina vezana na porabo ampak na priključno moč. Letos se naj bi tako nabralo 40 mio EUR tovrstnih vzpodbud, lani jih je bilo 30 mio EUR in niti nismo vse porabili. Nova uredba o vzpodbujanju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije je zdaj ravno v obravnavi, precej pripomb je, obe uredbi bosta kmalu sprejeti na vladi in potem objavljeni v UL, a še prej ju moramo ratificirati v Bruslju, sicer gre lahko spet za nedovoljeno državno pomoč.

Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Kako doseči cilj, da bo Slovenija do l. 2040 postala energetsko samozadostna? Naj kot svetel primer navedem manjše mesto v Avstriji, ki je šolski primer učinkovitosti. Že leta 1989 so se mestni veljaki odločili, da bodo energetsko samozadostni, tako glede elektrike, kot ogrevanja. Pridobili so znatna sredstva EU, korak za korakom sledili ciljem in po 20 letih je mesto bolj razvito kot prej. Sami uspejo zagotoviti 97 % energije za ogrevanje,  160 % biogoriv ter 250 % elektrike, kar pomeni, da jo izvažajo drugam! Pred 20-imi leti so plačevali 6 mio EUR letno drugim za energijo, sedaj imajo 13 mio prihodkov od prodaje energije! Sicer pa na našem ministrstvu pripravljamo  za obdobje 2008-2016 skupaj s Ministrstvom za okolje in prostor program učinkovite rabe energije.

mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart v Slovenskih Goricah

Občina Lenart obsega 60 km2 in ima 60% poseljenost. Leta 2005 smo začeli z aktivnostmi za pridobitev sredstev za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, leta 2007 je občina podpisala in oddala v koncesijo podjetju projekt za daljinsko ogrevanje mesta Lenart. Za začetek bo toplarna moči 5 mW za ogrevanje blokov, šole, občine, UE, večjih stavb in podjetij v centru, kasneje se bo mreža daljinskega ogrevanja širila na naselja individualnih hiš, kar bo v domeni koncesionarja. Čakamo na sredstva iz kohezijskih skladov, sicer pa gradbeno dovoljenje koncesionar že ima, tako da upamo na začetek ogrevanja za naslednjo kurilno sezono. Učinki so znatni; letne izpuste CO2 bi zmanjšali za 4000 ton in tudi 2,5 ton ogljikovega monoksida letno. Predhodno smo naročili študijo (ob sofinanciranju republike Slovenije), kjer smo ugotovili, da se v občini 90 % ljudi ogreva na kurilno olje, samo 7 % na les in 3 % na utekočinjen naftni plin (UNP).

Mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor

S projekcijami Inštituta Jožef Štefan (iz raziskave 2008  - Dolgoročne energetske bilance), nas je streznil predvsem graf, ki prikazuje padanje deleža OVE v Sloveniji. Podatek je zgovoren sam zase, pa čeprav so krivi predvsem manjši vodostaji rek, dejanski delež bi bil tako 16% celotno pridobljene energije.




 Promet je v zadnjih letih povečan za 4,6 %, poraba električne energije počasi, a vztrajno raste, delež OVE pa se manjša.

Kje je po mnenju Hinka izvirni greh? Zatrjuje: "Gre za princip rasti in sicer rasti industrijske proizvodnje in BDP. Rast ni vedno rast, rasti ne potrebujemo. Vzemimo primer, sam, leto za letom pojem enako količino hrane, pa sem vedno širši. Torej moram, tako jaz, kot Slovenija, manj rasti...« Ministrstvo je predlagalo zmanjšanje davkov za energetsko učinkovite naprave razreda A, vendar ni bil sprejemljivo, tudi subvencije za avtomobilsko industrijo. Pravi: "Nihče ni pomislil, ali naj bodo le te linearne, za vse avtomobile enake, ali za velike limuzine in džipe manjše, ker preveč onesnažujejo? Najverjetneje bodo linearne, kot pri Nemcih. Razmišljajo o ustanovitvi urada za podnebne spremembe. Recimo v Veliki Britaniji gre za velik urad, njihov predstavnik sedi v vladi, lahko da veto na glasovanje, lahko pa po naših zgledih ustanovimo urad, ki bo namenjen sebi in teoretičnim raziskavam."

Mag. Jani Turk, vodja oddelka za trajnostno rabo energije, Direktorat za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor

 


Raba lesa za ogrevanje l. 2002 v gospodinjstvih.

Primerjalna analiza kaže na zmanjšanje rabe lesa za 5 % v letih 1991-2002.


Razpisi za investicije so samo krona vseh aktivnosti, program osveščanja, ENSVET na primer, ima 30 pisarn po državi z brezplačnim energetskim svetovanjem za občane, saj gre za javno MOP financiranje. Država sofinancira študije in lokalne energetske koncepte do 50 %. Leta 2007 so se za gospodinjstva spodbude obnovljivih virov z naše strani končale, od 2005 se toplotne črpalke ne sofinancirajo več, so se le-te prenesle drugam. V planu imamo oprostitev trošarine za nekatera biogoriva. Sredstva za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije se znatno povečujejo, a so hkrati polovično prenizka, kot bi jih potrebovali za dosego 20 % do 2020. Ocenjuje se, da manjka 180 mio EUR.

Še zanimivi vprašanji iz diskusije za mag. Roberta Režonja: 

Je v planu sprememba zakonodaje, da bo daljinsko ogrevanje v novih naseljih obvezno?

Ne še.

Zakaj je biomasa v obliki sekancev in pelet obdavčena 20 %, v drugih državah Z. Evrope praviloma nižja stopnja obdavčitve kot 20 %, v Švici celo 0 %?

 Ko smo pripravljali biomasni akcijski načrt je komisija pozvala k znižanju davka in poslala pobudo na min.za finance, a je bil odgovor kategorično negativen. Vendar biomasa je še vedno manj obdavčena, saj nima toliko ostalih dajatev kot npr. goriva.

___________________________________________________________________________________

AKTUALNI RAZPISI - Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za Aktivnosti Učinkovite Rabe in obnovljivih virov Energije – AURE za leto 2009 najavlja naslednja razpisa:

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike - Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso

Varčevanje toplotne energije

Plinski kondenzacijski kotel - odlična izbira

Tistim, ki plinski kondenzacijski kotel že dolgo uporabljate, se vam bo ta sestavek zdel nepotreben, namenjamo ga predvsem bodočim uporabnikom. Pisanja smo se lotili zaradi novih uporabnikov, ki se odločate za prehod na plinski kotel, pa imate pri tem morda pomisleke.

Peletna peč poleti joka - kaj je narobe

Ogrevanje s kotli in pečmi na pelete velja za okolju prijazno z več vidikov. Pelete so izdelane iz lesnih ostankov, ki niso uporabni za kaj drugega. Material je suh, saj ga drugače nebi mogli stisniti v pelete....

Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko Samsung v 2020

Samsung nova toplotna črpalka ClimateHub Mono in ClimateHub Split odslej ogreva in hladi hkrati, opremljena je z integriranim bojlerjem sanitarne vode, na izbiro sta dve izvedbi, mono in split, A+++ energijsko nalepko...

Toplotna črpalka Daikin ponovno daleč pred vsemi

Daikin je specialist za toplotne črpalke že več kot 60 let. Vgrajuje lastne kompresorje in lasten freon. Letno za razvoj namenijo 300 milijonov dolarjev, ter vodijo po številu inovacij v branži. Uporaba hladilnega...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna hiša po treh desetletjih razvoja in cena

Veliko graditeljev, ki želijo zgraditi novi dom, nima predstave kako na bivanje in porabo energije v hiši vpliva vrsta gradnje. V podjetju Xella so nam pojasnili prednosti ima pasivna hiša, zakaj se za takšnjo gradnjo odloči vedno več graditeljev, ter zakaj je pasivna hiša sinonim za udobje in...

Fasada - izolacija hiše malo drugače

Ko izoliramo fasado, poleg prihranka pri ogrevanju in prijetnega bivanja v hiši, želimo tudi osvežen videz hiše. Nekaj naredi že sveža barva fasade, pogosto pa je prenova fasadnega ovoja pametnejša rešitev.

Pluta rešitev za plesen, vlago in zatohlost

Zagotavljanje prijetnega in zdravega bivalnega okolja, trajnostna gradnja z uporabo  naravnih materialov, ki zagotavljajo  energetsko varčnost in dolgoročno varovanje okolja, so sodobni izzivi, ki si...

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»Samooskrba z električno energijo je ena mojih najboljših naložb«

Število malih sončnih elektrarn, vključenih v samooskrbo, zadnji dve leti v Sloveniji narašča. Leta 2018 smo jih postavili 1300 v skupni moči 13,1 MW, lani pa že 2482 v skupni moči 30,68 MW. Konec maja 2019 jo je postavil tudi Jože Jurhar iz Savinjske doline in danes pravi, da je to ena njegovih najboljših...

Postavitev sončne elektrarne in kako do dobrega izvajalca

Sončna elektrarna je najbolj razširjen in tudi najlažji način pridobivanja električne energije za lastne potrebe. Poglejmo zakaj. Cene sončnih elektrarn so v zadnjih desetih letih padle za več kot desetkrat, za...

Sončna elektrarna in toplotna črpalka - zastonj ogrevanje

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Aktualne novice

Navdihujoča slovenska praksa blaženja podnebnih sprememb ujeta na film

Ali ste vedeli, da tudi v Sloveniji delujejo pionirji iz energetsko intenzivnih sektorjev, ki so iznašli načine, s katerimi so znatno zmanjšali svoje izpuste toplogrednih plinov? V Umanoteri predstavljajo prvega izmed izdelkov v seriji kratkih filmov promocije dobrih praks zniževanja toplogrednih plinov, ki so jih...

Nova spletna revija Varčujem z energijo september 2020

 V septembru je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (74).

 

JUPOL znova prejemnik priznanja Trusted Brand

Revija Reader's Digest Slovenija in Mladinska knjiga Založba sta tudi letos javnosti predstavili izsledke opravljene raziskave o zaupanju potrošnikov v blagovne...

JUB sodeloval pri barviti prenovi prostorov Pediatrične klinike

Zadnji avgustovski petek je v stavbi ljubljanske Pediatrične klinike potekala barvita prenova prostorov dveh kliničnih oddelkov. Tako so sveže barvne odtenke dobili prostori na KO za...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - kakovosten sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave zraka se poleg vlage, povečuje vsebnost CO2 in radona.

Čas za varčevanje

Sedaj, ko več časa preživimo v svojih domovih, smo se začeli zavedati, da je dobro počutje v domačem bivalnem okolju zelo pomembno. To je tudi čas, ki od nas zahteva več racionalnosti pri nakupih. Med takšne...

Naravno prezračevanje ali mehansko prezračevanje je nujno

Glede na to, da med štirimi stenami preživimo veliko časa, je zelo pomembno, da v svojem domu ustvarimo zdravo bivalno klimo. Prvo vprašanje, ki se nam zastavi, je: kakšen zrak dihamo? Če nimamo prezračevalnega...

Plesen v prostoru - znebite se je in zadihajte svež zrak!

Prenove starogradenj in gradnje novih sodobnih hiš so iz materialov, ki dobro tesnijo in hkrati zelo slabo prepuščajo vlago. Zato se celo v novih hišah pri takšni gradnji pojavljajo težave z odvečnim kondenzom, ki...

Varčevanje vode

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Koliko vode porabimo za vsakdanje stvari?

 Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 % vse načrpane vode, od tega večino za stroje in pranje. Vsak dan iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 l vode. Povprečna dnevna poraba vode: Američani 425 litrov,...

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo.

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.