mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica zveze društev za biomaso
Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS
Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostorAndrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo, Ministrstvo za okolje in prostor
Mag. Kopač Janez, direktor Direktorata za energetiko, Ministrstvo za gospodarstvo
Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijomag. Janez Kramberger, župan občine Lenart
Mag. Hinko Šolinc , Ministrstvo za okolje in prostor
Mag. Jani Turkmag. Robert Režonja, vodja sektorja za gozdarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo
V dvorani državnega sveta RS je 12. marca Zveza društev za biomaso Slovenije organizirala strokovno konferenco. Poleg strokovne javnosti so sodelovala tudi 4 ministrstva.
V uvodu nas je gostiteljica, mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica Zveze društev za biomaso, prijazno in hkrati svareče nagovorila: "Dogodki v naravi nas močno prehitevajo, domine se podirajo ena za drugo. Moral bi obveljati osnovni princip gospodarstva – optimalno izkoristiti kar nam je narava dala. Kopičenje kapitala iz katerkoli proizvodnje ni rešitev, orientirati bi se morali v pokrivanje potreb človeštva. Spoštovanje zakonitosti narave najbolje v praksi dosežemo ravno z obnovljivo in učinkovito rabo energije, pri čemer je potrebno zmanjšati porabo, ter postopoma zmanjšati fosilne energente.
Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta RS
Državni svet, kjer sedimo, je stičišče zakonodajne oblasti. Sprva nas je zajela finančna, nato gospodarska kriza, a v resnici gre za globalno krizo, ki se je razvijala desetletja. V DZ smo se že opredelili in sprejeli vzroke zanjo, mislimo, da je posledica stoletja rastočih neskladij na treh ravneh: osebni (pretirano potrošništvo), nacionalni in globalni (multinacionalke izkoriščajo okolje in delovno silo 3. sveta). Stroški za uničeno okolje so na plečih vseh, dobiček pa v žepih lastnikov multinacionalk. K sreči se EU ukvarja tudi s tem problemom. Obnovljivi viri energije so ključni za spremembe, kdor se bo hitreje prilagodil ima prednost. Potrebno je spremeniti trende pri nas; v Sloveniji je bila uporaba lesne biomase leta 2007 za 5,6 % nižja kot leta 2000, uporaba vodnih virov, predvsem za hidroelektrarne, pa celo za 15 % manjša kot 2000 (predvsem na račun manjših pretokov rek). Zaradi prehoda na obnovljive vire je bil ustanovljen Svet za iniciativno Slovenijo, predvsem lesni potencial je močan in dokaj neizkoriščen.
Zoran Kus, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
»Strokovnjaki govorite in opozarjate že leta in leta, a koraki v to smer so okorni. Marca 2006 je bil na nivoju Evrope, v prisotnosti predsednikov Držav in vlad članic, sprejet sveženj zavezujočih sklepov 20-20-20; 20 % manj emisij toplogrednih plinov, 20 % več obnovljivih virov v končni porabi in 20 % povečanje energijske učinkovitosti do leta 2020.
Januarja 2008 je bil obravnavan podnebno energetski zakonodajni sveženj, decembra 2008 je bil E. parlamentu sprejet, članice EU pa ga morajo prenesti v nacionalne zakone in programe, kar pa poleg politične volje zahteva tudi znatne finance. Smo v obdobju dveh kriz, finančno-gospodarske in podnebne. Nujno ju je reševati hkrati, saj sta povezani, sicer poti nazaj ne bo več, problem se bo prelil preko roba in nam nasul katastrofalne posledice. Kobenhagenška konferenca na Danskem, ki bo ponovno združila vse države sveta, je v pripravi za obdobje po l.2012. Tam bomo jasno opredelili konkretne naloge za vsakokratni dvig svetovnih temperatur za 2 st.C.
V Sloveniji je za učinkovito rabo energije namenjeno 185 mio EUR. Od tega 7 mio samo za kotle na biomaso, predvsem pa za projekt energetske sanacije javnih zgradb, bolnišnic in šol, a to so šele začetki, saj si želimo črpat 20-30 mio EUR letno iz kohezijskih skladov samo za spodbujanje obnovljivih virov.
Andrej Drašler, direktor Direktorata za gozdarstvo na Ministrstvu za okolje in prostor
Gozdni ekosistemi so bistveni člen vremenskega ravnovesja, pa tudi pomemben vir biomase, kar je zapisano tudi v resoluciji EU. Slovenija ima trenutno še dosti potenciala v gozdni biomasi, saj posekamo precej manj od letnega naravnega prirastka gozda. Večji posek gozdov bi pomenil 75 % prirastka, kar pomeni v številkah 5 mio m3 letno. Sicer pa na Ministrstvu za okolje subvencioniramo tudi gradnjo gozdnih vlek in gozdnih cest ter gozdne mehanizacije, saj les lahko izboljša energetsko učinkovitost Slovenije.
Mag. Kopač Janez, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo
Do leta 2020 moramo v skladu z evropskimi resolucijami 25 % vse porabljene energije pridobiti iz obnovljivih virov, kar ne bo lahko, saj smo sedaj zgolj pri 16 %. Bili smo že na 17 %, a se je povečal motorni promet in s tem raba energije, proizvodnja hidroelektrarn pa je upadla zaradi manjše vodnatosti rek. Leta 2002 smo prvič dodeljevali subvencije za obnovljive elektrarne in s tem pridobili 8 večjih bioplinskih elektrarn na gnojevko in ostanke poljščin velikostnega ranga okoli 1,5 mW. Sicer smo lani v Sloveniji iz sežiga biomase pridobili okoli 200 gWh električne energije, kar predstavlja 1,5 % vse elektrike. Glavni delež imata tu toplarna Ljubljana ter termoelektrarna Šoštanj, ki sta največji tovrstni. Brez državnih vzpodbud ne bi šlo, a tudi tu je lahko problem! Kot primer, leta 2006 nas je EU komisija prijavila na sodišče zaradi nedovoljene pomoči, zato smo lani spremenili zakon, ki se tiče obdavčenja, trošarine ob plačilu elektrike, saj ne sme biti trošarina vezana na porabo ampak na priključno moč. Letos se naj bi tako nabralo 40 mio EUR tovrstnih vzpodbud, lani jih je bilo 30 mio EUR in niti nismo vse porabili. Nova uredba o vzpodbujanju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov energije je zdaj ravno v obravnavi, precej pripomb je, obe uredbi bosta kmalu sprejeti na vladi in potem objavljeni v UL, a še prej ju moramo ratificirati v Bruslju, sicer gre lahko spet za nedovoljeno državno pomoč.
Dr. Erika Glasenčnik, podsekretarka na Direktoratu za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Kako doseči cilj, da bo Slovenija do l. 2040 postala energetsko samozadostna? Naj kot svetel primer navedem manjše mesto v Avstriji, ki je šolski primer učinkovitosti. Že leta 1989 so se mestni veljaki odločili, da bodo energetsko samozadostni, tako glede elektrike, kot ogrevanja. Pridobili so znatna sredstva EU, korak za korakom sledili ciljem in po 20 letih je mesto bolj razvito kot prej. Sami uspejo zagotoviti 97 % energije za ogrevanje, 160 % biogoriv ter 250 % elektrike, kar pomeni, da jo izvažajo drugam! Pred 20-imi leti so plačevali 6 mio EUR letno drugim za energijo, sedaj imajo 13 mio prihodkov od prodaje energije! Sicer pa na našem ministrstvu pripravljamo za obdobje 2008-2016 skupaj s Ministrstvom za okolje in prostor program učinkovite rabe energije.
mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart v Slovenskih Goricah
Občina Lenart obsega 60 km2 in ima 60% poseljenost. Leta 2005 smo začeli z aktivnostmi za pridobitev sredstev za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, leta 2007 je občina podpisala in oddala v koncesijo podjetju projekt za daljinsko ogrevanje mesta Lenart. Za začetek bo toplarna moči 5 mW za ogrevanje blokov, šole, občine, UE, večjih stavb in podjetij v centru, kasneje se bo mreža daljinskega ogrevanja širila na naselja individualnih hiš, kar bo v domeni koncesionarja. Čakamo na sredstva iz kohezijskih skladov, sicer pa gradbeno dovoljenje koncesionar že ima, tako da upamo na začetek ogrevanja za naslednjo kurilno sezono. Učinki so znatni; letne izpuste CO2 bi zmanjšali za 4000 ton in tudi 2,5 ton ogljikovega monoksida letno. Predhodno smo naročili študijo (ob sofinanciranju republike Slovenije), kjer smo ugotovili, da se v občini 90 % ljudi ogreva na kurilno olje, samo 7 % na les in 3 % na utekočinjen naftni plin (UNP).
Mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor
S projekcijami Inštituta Jožef Štefan (iz raziskave 2008 – Dolgoročne energetske bilance), nas je streznil predvsem graf, ki prikazuje padanje deleža OVE v Sloveniji. Podatek je zgovoren sam zase, pa čeprav so krivi predvsem manjši vodostaji rek, dejanski delež bi bil tako 16% celotno pridobljene energije.
 |
 |
Promet je v zadnjih letih povečan za 4,6 %, poraba električne energije počasi, a vztrajno raste, delež OVE pa se manjša.
Kje je po mnenju Hinka izvirni greh? Zatrjuje: "Gre za princip rasti in sicer rasti industrijske proizvodnje in BDP. Rast ni vedno rast, rasti ne potrebujemo. Vzemimo primer, sam, leto za letom pojem enako količino hrane, pa sem vedno širši. Torej moram, tako jaz, kot Slovenija, manj rasti…« Ministrstvo je predlagalo zmanjšanje davkov za energetsko učinkovite naprave razreda A, vendar ni bil sprejemljivo, tudi subvencije za avtomobilsko industrijo. Pravi: "Nihče ni pomislil, ali naj bodo le te linearne, za vse avtomobile enake, ali za velike limuzine in džipe manjše, ker preveč onesnažujejo? Najverjetneje bodo linearne, kot pri Nemcih. Razmišljajo o ustanovitvi urada za podnebne spremembe. Recimo v Veliki Britaniji gre za velik urad, njihov predstavnik sedi v vladi, lahko da veto na glasovanje, lahko pa po naših zgledih ustanovimo urad, ki bo namenjen sebi in teoretičnim raziskavam."
Mag. Jani Turk, vodja oddelka za trajnostno rabo energije, Direktorat za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor
Raba lesa za ogrevanje l. 2002 v gospodinjstvih. Primerjalna analiza kaže na zmanjšanje rabe lesa za 5 % v letih 1991-2002. |
Razpisi za investicije so samo krona vseh aktivnosti, program osveščanja, ENSVET na primer, ima 30 pisarn po državi z brezplačnim energetskim svetovanjem za občane, saj gre za javno MOP financiranje. Država sofinancira študije in lokalne energetske koncepte do 50 %. Leta 2007 so se za gospodinjstva spodbude obnovljivih virov z naše strani končale, od 2005 se toplotne črpalke ne sofinancirajo več, so se le-te prenesle drugam. V planu imamo oprostitev trošarine za nekatera biogoriva. Sredstva za učinkovito rabo energije in za obnovljive vire energije se znatno povečujejo, a so hkrati polovično prenizka, kot bi jih potrebovali za dosego 20 % do 2020. Ocenjuje se, da manjka 180 mio EUR.
Še zanimivi vprašanji iz diskusije za mag. Roberta Režonja:
Je v planu sprememba zakonodaje, da bo daljinsko ogrevanje v novih naseljih obvezno?
Ne še.
Zakaj je biomasa v obliki sekancev in pelet obdavčena 20 %, v drugih državah Z. Evrope praviloma nižja stopnja obdavčitve kot 20 %, v Švici celo 0 %?
Ko smo pripravljali biomasni akcijski načrt je komisija pozvala k znižanju davka in poslala pobudo na min.za finance, a je bil odgovor kategorično negativen. Vendar biomasa je še vedno manj obdavčena, saj nima toliko ostalih dajatev kot npr. goriva.
___________________________________________________________________________________
AKTUALNI RAZPISI – Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za Aktivnosti Učinkovite Rabe in obnovljivih virov Energije – AURE za leto 2009 najavlja naslednja razpisa:
Razpis za gospodarske družbe in samostojne podjetnike – Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso
