Odziv na članek v Večeru

Avtor: Katja Goršek

 

V BISOL-u, edinem slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov vrhunske kakovosti in izvajalcu sončnih elektrarn na ključ, se ne strinjajo z navedbami, ki so se pojavile danes v časniku Večer. Fotonapetostni moduli družbe BISOL so visokotehnološki izdelki z visoko dodano vrednostjo. Rezultate trdega in strokovnega dela vrhunsko usposobljenega kadra potrjujejo najbolj zahtevni in mednarodno priznani testi.


bisol_vel2V članku z naslovom »Bisol zavrača očitke« je oseba D. T., ki iz BISOL-u neznanih razlogov ne želi biti imenovana, časnik Večer opozorila na domnevne nepravilnosti pri delu družbe. Trdi, da je moral BISOL zaradi površne izvedbe sončne elektrarne to odstraniti s strehe na osnovni šoli Vače, čeprav je bila stara šele pol leta. Kakor je potrdila ravnateljica, je BISOL težave, ki so nastale z zamakanjem, odstranil. Do zamakanja je prišlo zaradi poškodbe kritine pri montaži sončne elektrarne in nepravilno izvedenih krovskih del gradbenega izvajalca pri sekundarni kritini. BISOL je s svojo angažiranostjo skupaj z občino in osnovno šolo poiskal ustrezne rešitve v vsestransko zadovoljstvo, kljub temu, da ni bil neposredno odgovoren za zaplet. V družbi poudarjajo, da so v lanskem letu uspešno izvedli več kot 50 projektov sončnih elektrarn.

 

D. T. nadalje opozarja na zavajanje investitorja v sončno elektrarno na strehi Aerokluba v Medlogu pri Celju pri dobavi fotonapetostnih modulov nižje moči. V proizvodnem procesu družbe BISOL je vsak fotonapetostni modul individualno izmerjen. Vsak izmed izdelkov ima svoje specifične električne lastnosti, ki se upoštevajo pri postavljanju sončne elektrarne na način, da ima ta najvišji energijski izplen. Pri tem ima postavljena sončna elektrarna lahko nekoliko drugačno vršno moč od prvotno določene, vendar še vedno v skladu z dovoljenimi odstopanji, ki pa so dogovorjeni z investitorji. Z gospodom Oštirjem BISOL dobro sodeluje že dlje časa. Po prvem uspešno izvedenem projektu v letu 2009 je investitor ponovno izbral BISOL za izvedbo drugega. Z gospodom Oštirjem je BISOL  v dobrih poslovnih odnosih in sproti uspešno rešuje vse odprte zadeve in dodatne zahteve.

 

Že v Večerovem članku je BISOL pojasnil, da proizvodnja fotonapetostnih modulov ni sestavljalnica posameznih komponent, ampak visokotehnološki proces. Proizvodi družbe BISOL so visokokakovostni z visoko dodano vrednostjo, ki precej presega celotne izdatke Slovenije, namenjene fotovoltaiki in o katerih je toliko govora. BISOL fotonapetostni moduli sodijo med najkakovostnejše na svetu. V družbi BISOL poudarjajo, da so eden redkih evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov na seznamu MCS certificiranih proizvodov, ki lahko svoje izdelke tržijo v Veliki Britaniji. Postopek certificiranja zajema testiranje izdelkov, oceno proizvodnih procesov in materialov ter usposabljanja zaposlenih. MCS je podjetje pridobilo na podlagi veljavnih certifikatov in pregleda proizvodnje s strani pristojnih institucij. Certifikat izkazuje kakovost in zanesljivost proizvodov družbe BISOL, ki izpolnjujejo najstrožje kakovostne standarde.

 

BISOL trenutno zaposluje več kot 230 sodelavcev in poleg proizvodne dejavnosti zajema izjemno uspešno ekipo monterjev sončnih elektrarn, projektantov in projektnih vodij. Družba ima močno razvojno-raziskovalno skupino, ki se lahko pohvali s številnimi mednarodnimi znanstvenimi članki. Prav tako je razvojno-raziskovalna skupina registrirana pri ARRS (evidenca izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti) in uspešno sodeluje v eminentni družbi mednarodnih raziskovalnih inštitutov v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj ( 7. OP). Z lastnimi podjetji v Belgiji, Franciji in Italiji BISOL zagotavlja svojim največjim kupcem lokalen pristop, ki omogoča dolgoročno oblikovanje in pozicioniranje blagovne znamke družbe. V zadnjih štirih letih in pol so generirali dobrih 85 milijonov evrov izvoza, kar kaže na to, da gre za družbo in proizvod, ki sta strateškega pomena za marsikatero gospodarsko skupnost.

 

Fotovoltaika je edini obnovljivi vir, ki se v Sloveniji razvija in sledi usmeritvam akcijskega načrta za obnovljive vire energije in ciljem Evropske unije. V zadnjem času se v javnosti pojavljajo napačne predstave o količini denarja, ki se porabi za podpore fotovoltaiki. V lanskem letu se je za podpore električni energiji, proizvedeni v sončnih fotonapetostnih elektrarnah, v obliki zagotovljenih odkupnih cen porabilo samo slabe 4 odstotke zbranih sredstev za podpore obnovljivim virom energije. Glavni cilj celotne svetovne fotovoltaične industrije pa je nižanje proizvodnih stroškov električne energije iz sonca. Sončne elektrarne so strateški energetski vir in investicije vanj danes pomenijo nižjo ceno električne energije že v srednjeročni perspektivi do leta 2020. So ključen elektroenergetski vir, ki bo zagotavljal Evropi in njenemu gospodarstvu konkurenčnost in neodvisnost.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE