Parlament potrdil energetsko-podnebni sveženj skupne zakonodaje

Po enajstih mesecih zakonodajnega postopka so evropski poslanci v sredo opoldne podprli tako imenovani energetsko-podnebni sveženj šestih zakonodajnih aktov. Unija naj bi tako do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov in povečala delež obnovljivih virov za 20 odstotkov.

Po enajstih mesecih
zakonodajnega postopka so evropski poslanci v sredo opoldne podprli tako
imenovani energetsko-podnebni sveženj šestih zakonodajnih aktov. Unija naj bi
tako do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov,
izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov in povečala delež
obnovljivih virov za 20 odstotkov.

 

Predstavniki Sveta, Komisije in
Parlamenta so dogovor o kompromisnih besedilih treh direktiv, dveh uredb in
odločbe dosegli v soboto, 13. decembra, dan po vrhu voditeljev držav članic
Evropske unije. Poslanci so na glasovanju vse kompromisne predloge podprli z
veliko večino.

 

Direktiva o tretji fazi
trgovanja z izpusti toplogrednih plinov

Sistem trgovanja z izpusti (ETS)
je ključno orodje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU. Izpusti, ki
jih proizvaja industrija, naj bi se v obdobju 2013-2020 glede na leto 2005
zmanjšali za 21 odstotkov. ETS postavlja zgornjo skupno mejo izpustov, znotraj
te količine pa lahko onesnaževalci trgujejo s svojimi dovolilnicami. Število
dovolilnic v EU se bo postopno zmanjševalo in do leta 2020 doseglo zastavljeni
cilj.

 

V sistem ETS je vključenih več
kot 10 tisoč industrijskih in energetskih obratov po vsej Evropi, ki skupaj
prispevajo polovico izpustov CO2 in 40 odstotkov izpustov drugih toplogrednih
plinov. V prvi in drugi fazi trgovanja (2005-2012) je bila velika večina
dovolilnic brezplačnih, z letom 2013 pa bo obveljalo načelo o licitiranju
dovolilnic.

 

V energetskem sektorju bodo do
leta 2020 možne prehodne izjeme, prav tako bo prehod postopen za industrijo.
Leta 2013 naj bi industriji izdali 80 odstotkov brezplačnih dovolilnic, do leta
2020 bo delež brezplačnih dovolilnic znižan na 30 odstotkov, z letom 2027 pa
naj bi bile dokončno ukinjene in bodo morali onesnaževalci vse dovolilnice
kupiti na dražbah.

 

Poročevalka o direktivi je bila
poslanka Avril DOYLE (EPP-ED, IE), Parlament
pa je predlog podprl s 610 glasovi za, 60 proti in
29 vzdržanimi glasovi.


Odločba o prizadevanjih
držav članic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov

Klimatske naprave, promet,
manjši industrijski obrati ter sektor storitev in kmetijstvo proizvedejo kar 60
odstotkov evropskih izpustov toplogrednih plinov, niso pa zajeti v shemi
trgovanja z izpusti ETS. Države naj bi te izpuste do leta 2020 zmanjšale za
najmanj 10 odstotkov.

 

Poročilo o predlogu je
pripravila Satu HASSI (Zeleni/EFA, FI), poslanci so
ga podprli s 555 glasovi za, 93 proti in 60 vzdržanimi
glasovi.

 

Direktiva o zajemanju
in geološkem shranjevanju CO2

Industrijski obrati in
termoelektrarne bodo lahko v prihodnosti uporabljale tehnologijo za zajemanje
in varno shranjevanje CO2 v podzemnih geoloških plasteh. Za financiranje
poskusnih projektov naj bi bilo iz ETS namenjenih 300 milijonov dovolilnic.

 

Poročilo o direktivi je
pripravil Chris DAVIES (ALDE, UK),  Parlament pa je kompromisno besedilo sprejel
s 623 glasovi za, 68 proti in 22 vzdržanimi
glasovi.

 

Direktiva o obnovljivih
virih energije

Nova zakonodaja bo državam
članicam določila ciljne vrednosti deležev obnovljivih virov energije, bodisi
pri proizvodnji električne energije, kakor tudi ogrevanju zgradb ali v prometu.
Leta 2005 je v Evropi delež električne energije iz obnovljivih virov, kot so
voda, veter, sonce, biomasa in geotermalni viri, znašal le 7 odstotkov. Do leta
2020 naj bi dosegel vsaj 20 odstotkov. V Sloveniji je delež že
leta 2005 znašal 16 odstotkov, cilj za leto 2020 pa je 25
odstotkov.

 

Direktiva predvideva, da naj bi
do leta 2020 delež goriv iz obnovljivih virov v vseh prevoznih sredstvih znašal
vsaj 10 odstotkov. Od tega naj bi druga generacija biogoriv, elektrika ali
vodik predstavljali vsaj 40 odstotkov. Za primerjavo: leta 2005 je bilo
biogoriv v Evropi le za en odstotek.

 

Pridelava biogoriv bi morala
biti trajnostno naravnana. Njihova proizvodnja bo morala v primerjavi s
fosilnimi gorivi ustvariti za 30 odstotkov manj toplogrednih plinov. Po letu
2017 bodo morale že delujoče naprave za proizvodnjo energije iz biogoriv
ustvariti za polovico manj toplogrednih plinov, nove naprave pa 60 odstotkov
manj kot naprave na fosilno gorivo.

 

Države članice bodo lahko
sodelovale pri doseganju zastavljenih ciljev znižanja izpustov, bodisi s
skupnimi energetskimi projekti ali z medsebojnim prenosom energije iz
obnovljivih virov. Komisija bo izvajanje in učinkovitost direktive prvič
ocenila leta 2014.

 

Poročilo o predlogu direktive je
pripravil poslanec Claude TURMES (Zeleni/EFA, LU). Poslanci
so besedilo podprli s 635 glasovi za, 25 proti in
25 vzdržanimi glasovi.


Uredba o avtomobilskih
izpustih CO2

Z uredbo bodo določene mejne
vrednosti za vsa nova vozila, proizvedena v EU. Avtomobili sicer prispevajo 12
odstotkov vseh izpustov CO2 v Evropi.

 

Z letom 2012 bo morala povprečna
količina izpustov na avtomobil znašati 120g CO2/km (trenutno povprečje je 160g
CO2/km). Od tega naj bi se 130g CO2/km doseglo z boljšimi tehnologijami
izgorevanja v avtomobilskih motorjih, še dodatnih 10g CO2/km pa s tehničnimi
izboljšavami vozil, kot so boljše pnevmatike in biogoriva. Do leta 2020 naj bi
se dovoljena povprečna količina izpustov na avtomobil znižala na 95g
CO2/km.

 

Po letu 2012 bodo morali
avtomobilski proizvajalci za vsak preseženi gram izpustov plačati kazen. Od
leta 2012 do 2018 bodo veljale naslednje stopnje:

– 5 evrov za prvi gram presežka

– 15 evrov za drugi gram

– 25 evrov za tretji gram

– 95 evrov za četrti in vsak
dodatni gram.

 

Z letom 2019 bo kazen za vsak
presežni gram 95 evrov. Proizvajalcem pa bodo lahko priznali tudi do 7 gramov
znižanja povprečnih mejnih vrednosti za spodbudo ob uvedbi drugih energetsko
varčnih inovacij, kot so na primer luči.

 

Dodatna spodbuda bodo
"super krediti" za vozila z zelo nizkimi izpusti CO2. Avtomobili z
izpusti pod 50g CO2/km bodo v izračunu proizvedenega števila šteli za več vozil
(od 3,5 leta 2012 do 1,5 leta 2015) in tako znižali povprečje izpustov za
posameznega proizvajalca.

 

Poročilo o uredbi je pripravil Guido
SACCONI (PES, IT). Parlament je zakonodajni predlog
podprl s 559 glasovi za, 98 proti in 60 vzdržanimi
glasovi.

 

Direktiva o kvaliteti
goriv v kopenskem in rečnem ladijskem prometu

Evropa naj bi do leta 2020 glede
na leto 2010 dosegla 6-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v
celotnem življenjskem ciklusu goriva (proizvodnja – transport – poraba).

 

Zakonodaja določa zgornje meje
onesnaževanja zraka s snovmi kot so žveplo, trdni delci in ogljikovodiki. Z
novimi normami naj bi se znižal vpliv prometa na segrevanje ozračja, obenem pa
so del prizadevanj za povečanje deleža biogoriv na 10 odstotkov do leta 2020.
Eden od načinov naj bi bilo tudi povečanje deleža etanola v gorivu na 10
odstotkov.

 

Pri gorivih, ki se uporabljajo v
cestnem prometu, nastane 85 odstotkov izpustov ob zgorevanju v pogonskih
agregatih, ostalih 15 odstotkov pa nastane med proizvodnjo v rafinerijah ter ob
prevozu goriva. Unija naj bi te izpuste zmanjševala postopno in sicer po en
odstotek na leto v obdobju 2011-2020.

 

Poročilo o predlogu direktive je
pripravila poslanka Dorette CORBEY (PES, NL). Direktivo
so poslanci sprejeli s 670 glasovi za, 20 proti in
25 vzdržanimi glasovi.

 

Slovenska poslanka v
razpravi

V razpravi o zakonodajnem
paketu, ki je bila na dnevnem redu v torek popoldne, je sodelovala tudi
slovenska poslanka Romana JORDAN CIZELJ (EPP-ED,
SI): "Pretekli teden sem se lahko v Poznańu tudi sama
prepričala, kako veliko upanje predstavlja Evropska unija za ostali svet.
Spodbujali so nas, naj ohranimo vodilno vlogo na področju podnebnih sprememb.
Dobili smo glasove iz Združenih držav Amerike, iz Avstralije, da bodo krenili
po podobni poti kot stopamo sedaj mi.

 

To pa je seveda velika
odgovornost za nas. Odgovornost, da sprejemamo dobro zakonodajo in da jo tudi
uresničimo. In še posebej velika odgovornost zaradi tega, ker v zakonodajnem
dokumentu nismo predvideli kazni. Zaradi tega pozivam nacionalne vlade in tudi
poslance, da bodo skrbno pazili, da bomo cilje res uresničili."

 

Podnebne
spremembe in energija

Poročilo:
Claude Turmes (A6-0369/2008)
– Energija iz obnovljivih virov

Poročilo:
Avril Doyle (A6-406/2008)
– Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov

Poročilo:
Satu Hassi (A6-0411/2008)
– Skupna prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

Poročilo:
Chris Davies (A6-0414/2008)
– Geološko shranjevanje ogljikovega dioksida

Poročilo: Dorette
Corbey (A6-0496/2007)
– Spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv
(cestni promet in plovba po celinskih plovnih poteh)

Poročilo:
Guido Sacconi  (A6-0419/2008)
– Standardi emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile

Podnebne spremembe
in energija – Zaključek: Svet in Komisija

Postopek
soodločanja, 1. branje

Razprava:
torek, 16. december 2008

Glasovanje:
sreda, 17. december 2008

 

Dodatne informacije:

Janez VOUK

Tiskovna služba – Slovensko uredništvo

e-naslov : TiskovnaSluzba-sl@europarl.europa..eu

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI