Strokovno žirijo, ki je podelila nagrado TARAS, je pri zmagovalnem projektu najbolj prepričala njena trajnostna naravnanost in izjemna učinkovitost.
Sistem SOLINTERRA je namreč zasnovan tako, da v največji možni meri izkorišča različne obnovljive vire energije, kot na primer sončno energijo za ogrevanje, zemljo kot topli zemeljski zalogovnik, podtalnico pa kot vir energije za hlajenje. Sistem je že implementiran in deluje v praksi – integriran je v novo stavbo srednje šole oziroma Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) Nova Gorica, ki za ogrevanje, hlajenje, pripravo sanitarne vode in prezračevanje porabi vsega okoli 7 kWh/m2 na leto.
|
»Ocenjevalci smo bili enotni glede zmagovalca. Ta je glede na kriterije dosegel zelo visoke ocene na številnih področjih, žirijo je izrazito industrijska aplikacija, ki že deluje v praksi, prepričala tudi s tem, da se bo projekt, kot radi rečemo, s prihranki poplačal sam – doba povrnitve naložbe je zelo kratka glede na vrsto naložbe. Nizkoenergijski sistem ogrevanja in hlajenja stavb je vrhunska inovacija, ki ima obenem velik tržni potencial, saj si vsi želimo znatnih prihrankov pri vzdrževanju poslovnih ali bivalnih prostorov,« je ob predstavitvi zmagovalnega projekta dejal Marko Mirnik, član strokovne žirije |
»Prvi korak smo storili že pred 10 leti, ko smo začeli razvijati ta sistem. Sonce, ki greje najceneje, smo še nadgradili z drugimi nizkoenergijskimi rešitvami. Prišli na idejo, da bi postavili nizkotemperaturne cevi v zunanje stene, spremenili filozofijo in pogledali, kako bi še izboljšali pasivne hiše. Zadeva je dozorela in center v Novi Gorici je najlepši dokaz, kaj se da doseči v praksi. Velik objekt je danes trikrat varčnejši od energijskega standarda, postavljenega za pasivne objekte,« je dejal dr. Simon Muhič iz Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu.
»Za vsakega energetika je postavljanje cevi na zunanjo stran stavb nenaravno, povezano z izgubami. A energiji sonca in zemlje poskrbita, da je energija stalno na voljo ter predvsem zastonj, inovativne stene in zalogovniki pa poskrbijo, da energija ne uhaja oziroma se ustrezno hrani – poleti pomaga objekt hladiti, pozimi pa greti. Voda praktično kroži celo leto,« je rešitev razložil Matej Dulc.
Težka odločitev med finalisti
Da strokovna komisija in žirija, ki sta obravnavali letošnje prijave za nagrado TARAS, nista imeli lahkega dela, so poskrbela številna podjetja in organizacije s svojimi vrhunskimi projekti. V finalni izbor se je poleg že opisanega zmagovalnega projekta uvrstilo še podjetje INAP, ki je v navezi z Inovacijsko-razvojnim inštitutom Univerze v Ljubljani razvilo brezžični večparametrski senzor INAP ACS, ki v prostorih meri temperaturo, vlago, CO2, hlapljive organske komponente, hrup in osvetljenost ter v navezi z oblačno storitvijo uporabnikom prostorov sporoča kakovost notranjega okolja oziroma skrbi za opozarjanje, če ljudem škodljivi parametri v stavbi dosežejo ali presežejo zdravju škodljive vrednosti.
Drugi izmed treh finalistov pa je bila implementacija t. i. cikloidnega montažnega sistema (CMS) v proces sestave komponent za avtomobilsko industrijo, ki je bil razvit v sodelovanju med podjetjem Proris in študentko Fakultete za strojništvo na Univerzi v Mariboru. Procesna inovacija in njena implementacija v proces montaže sta že vzbudila zanimanje prestižnega svetovnega proizvajalca avtomobilov. Inovativni gibalni mehanizem omogoča vgradnjo internih in eksternih montažnih enot, ki vključujejo komponente za izpolnjevanje potreb, ki jih narekuje Industrija 4.0. Glavna prednost je montaža izdelka z enim vpetjem v izogib medfaznim zalogam polizdelkov in posledično skrajšanje časa montaže, prihranek na uporabi delovnih površin ter zagotavljanje sledljivosti izdelkov. Sočasna rotacija in translacija montažnega objekta omogoča lažje in hitrejše delo z dostopnostjo do vseh mest montaže na izdelku.
Vir: www.forum-irt.si
Povezane vsebine
