Strateški pregled energetske politike

Evropski poslanci so v torek s 406 glasovi za, 168 proti in 87 vzdržanimi glasovi podprli poročilo s številnimi priporočili za vzpostavitev prihodnje evropske energetske politike. Zavzema se za uvedbo obveznih akcijskih načrtov, boljšo povezanost prenosnih omrežij med članicami in vsaj 80-odstotno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2050.

Evropski poslanci so v torek s 406 glasovi za, 168
proti in 87 vzdržanimi glasovi podprli poročilo s številnimi
priporočili za vzpostavitev prihodnje evropske energetske politike.
Zavzema se za uvedbo obveznih akcijskih načrtov, boljšo povezanost
prenosnih omrežij med članicami in vsaj 80-odstotno znižanje izpustov
toplogrednih plinov do leta 2050.

Dokument, ki ga je pripravila poslanka Anne LAPERROUZE (ALDE, FR),
analizira drugi strateški pregled energetske politike, ki bo sicer ena
od osrednjih tem spomladanskega Evropskega sveta v drugi polovici
marca. EU bi morala še naprej čim hitreje in v kar največji meri
povečevati razpršenost in zanesljivost energetskih virov, zato
Parlament poziva Komisijo in češko predsedstvo, naj marca Evropskemu
svetu predstavita nov ambiciozen in daljnosežen načrt.
 
Akcijski načrti za plinske krize
Poslanci
pozdravljajo namen Komisije, da ob nedavni krizi zaradi dobave plina
med Ukrajino in Rusijo izboljša okvir direktive o ukrepih za
zagotavljanje zanesljivosti preskrbe z zemeljskim plinom, ter jo
pozivajo, naj še pred koncem letošnjega leta pripravi predlog sprememb
zakonodaje.
 
Spremembe bi morale vključevati:
– učinkovite nacionalne in evropske akcijske načrte;
– zamisel o dodelitvi zalog in zmogljivosti infrastrukture prizadetim državam;

usklajeno razdeljevanje ter pričetek postopkov za izjemne razmere v
neprizadetih ali manj prizadetih državah, da bi se na prizadetih trgih
povečala količina plina.
 
V
zvezi s tem bi bilo treba tudi razviti zmogljivosti za skladiščenje
plina z možnostjo njegove hitre razpoložljivosti in vzpostaviti enotno
evropsko plinsko omrežje.
Parlament
še poudarja nujnost vzpostavitve medmrežnih povezav plinskih in
elektroenergetskih omrežij prek srednje in jugovzhodne Evrope v smeri
sever-jug ter na drugi strani integracijo omrežja na območju Baltskega
v zahodnoevropsko omrežje.
 
Tristranski dogovor med EU, Rusijo in Ukrajino o dobavah plina
Evropska
unija danes uvozi polovico vse energije, ki jo porabi, ta delež pa bo
do leta 2030 lahko dosegel 70 odstotkov. Kljub zelo visoko zastavljenim
načrtom glede energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo bo zato
pri preskrbi s fosilnimi gorivi srednjeročno še vedno odvisna od
tretjih držav.
 
Parlament
zato poziva k oblikovanju tristranskega sporazuma med EU, Rusijo in
Ukrajino glede tranzita plina iz Rusije v EU, ki bi zagotovil preskrbo
v prihodnjih letih. Komisija bi morala po mnenju poslancev v
trgovinske, pridružitvene ter partnerske sporazume z državami
proizvajalkami in tranzitnimi državami energentov vključiti klavzule o
energetski varnosti. Z njimi bi se določila kodeks ravnanja in prepoved
motenja dobave zaradi trgovinskih sporov, jasno pa bi bili tudi opisani
ukrepi v primeru enostranskega motenja dobave.
 
Več plinovodov in plinskih terminalov
Poslanci
podpirajo projekte za raznolikost virov preskrbe in dobavnih poti,
zlasti razvoj južnega plinskega koridorja, ki bo vključeval projekte
Nabucco,  plinsko povezavo Turčija–Grčija–Italija in South Stream.
 
Zmogljivost
utekočinjenega zemeljskega plina, ki obsega objekte za utekočinjanje v
državah proizvajalkah ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin in
ponovno uplinjanje na ladji v EU, bi morala biti na voljo vsem državam
članicam. Nove terminale za utekočinjeni zemeljski plin bi bilo tudi
treba šteti za projekte v evropskem interesu zaradi ključnega
prispevanja k raznolikosti dobavnih poti.
 
Podpora zastavljenim ciljem
Parlament
podpira trojni cilj, ki si ga je Unija zadala za leto 2020: to je
20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vsaj 20-odstotno
zmanjšanje porabe energije in 20-odstotni delež obnovljivih virov
energije v rabi energije. Parlamentarci obenem na Unijo in države
članice naslavljajo poziv, naj postanejo energetsko najbolj učinkovita
gospodarstva in tako dejavno prispevajo k uresničevanju podnebnega
cilja, ki predvideva zmanjšanje temperature za 2°C.
 
Med
predlogi, ki jih poslanci ponujajo v svojem poročilu, so opremljanje
kmetijskih objektov s sončnimi celicami, postavitev vetrnih elektrarn v
Severnem morju in vzpostavitev sistema sončnih elektrarn v Sredozemlju.
 
Do
leta 2050 bi bilo treba emisije toplogrednih plinov zmanjšati za vsaj
80 odstotkov, EU in države pa naj bi si tudi zastavile cilj
35-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in 60-odstotnega
deleža obnovljive energije. Ob tem še poziva Komisijo in države
članice, naj nemudoma sprejmejo pravno zavezujoč cilj za vsaj
20-odstotno energijsko učinkovitost vsaj do leta 2020.
 
Jedrska energija z najvišjo možno stopnjo varnosti
Poslanci
se strinjajo z analizo, da je treba v mešanici različnih energetskih
virov obdržati prispevek jedrske energije, zato pozivajo Komisijo, naj
razvije oprijemljiv časovni načrt za jedrske naložbe, ker je ta
energija pomemben člen v zmanjšanju zunanje energetske odvisnosti.
Hkrati so zavrnili predlog dopolnila, s katerim bi pozvali države
članice, ki so še vedno odvisne od jedrske energije, naj oblikujejo in
izvajajo načrt njene postopne opustitve.
 
Jedrska
energija trenutno pokriva približno tretjino potreb po električni
energiji v EU, v štirih državah članicah pa se gradi šest novih
jedrskih blokov.
Parlament
meni, da je treba državljanom zagotoviti varno in pregledno uporabo
jedrske energije v EU, ki je na kar najvišji varnostni ravni, zlasti
kar zadeva ravnanje z jedrskimi odpadki. Komisija bi morala pripraviti
novo direktivo o varnosti jedrskih objektov, z Mednarodno agencijo za
jedrsko energijo (IAEA) pa bi bilo treba razviti modele in postopke, s
katerimi bi preprečili, da bi miroljubna uporaba jedrske energije
povzročila nadaljnje širjenje jedrskega orožja.
 
Slovenska poslanka v razpravi
V
ponedeljkovi razpravi o strateškem pregledu energetske politike je v
imenu svoje politične skupine Evropske ljudske stranke – Evropskih
demokratov nastopila Romana JORDAN CIZELJ (EPP-ED, SI), ki
je uvodoma poudarila, da je energija resda osnovna dobrina, vendar pa
ljudje že dolgo nismo zadovoljni le z zagotavljanjem osnovnih
življenjskih pogojev, ampak stremimo k družbenemu razvoju in tudi zato
se je področje energetike razvijalo tako, kot je to zahteval
gospodarski razvoj:
 
"Šele
pred nedavnim pa smo na blaginjo posameznika začeli gledati bolj
celovito in je ne ocenjujemo le z njegovo kupno močjo. Tako tudi na
področju energetike zahtevamo ravnovesje med varno in zanesljivo
dobavo, zaščito okolja in ukrepanje na področju podnebnih sprememb ter
konkurenčnostjo. V naši politični skupini zagovarjamo vse tri cilje kot
osnovo skupni evropski energetski politiki in v tem pogledu pozitivno
ocenjujemo Laperrouzino poročilo. Podnebne spremembe in že kar redni
problemi v januarju pri prenosu ruskega plina v Evropo utrjujejo pomen
raznolikosti v skupni energetski politiki. V Uniji moramo kar
najhitreje uresničiti projekte, s katerimi bomo okrepili energetsko
infrastrukturo, ki bo omogočala uvoz energentov po različnih poteh. Pri
tem si moramo zagotoviti različne tranzitne države kot tudi različne
države izvoznice energentov. Izvedba projekta Nabucco je v tem pogledu
izjemnega pomena. Poleg tega moramo obogatiti našo energetsko mešanico.
V njej mora biti bistveno višji delež energentov, ki ne povzročajo
izpustov toplogrednih plinov, tako obnovljivih virov energije kot tudi
jedrske energije. Tudi premogu se ne moremo odreči, a moramo zagotoviti
uporabo najboljših možnih tehnologij, ki omogočajo zajemanje in
shranjevanje vodika.
 
Naj
poudarim, da je učinkovita raba energije naša prednostna naloga.
Številne študije pa kažejo, da moramo naše finančne, intelektualne in
ustvarjalne zmogljivosti usmeriti tudi v proizvodne in prenosne
zmogljivosti. Kljub vsem omenjenim ukrepom uvozne odvisnosti še kar
nekaj časa ne bomo zmanjšali na nič. Da bomo čim bolj zmanjšali
probleme pri uvozu energentov, moramo oblikovati učinkovito zunanjo
energetsko politiko. Zato si želim, da bi bila lizbonska pogodba
sprejeta in ne bi bilo več institucionalnih ovir pri oblikovanju
zunanjih politik. V tem primeru kažemo na Irsko in pričakujemo rešitev
problema s strani Ircev in Irk. Naša pričakovanja o skupni zunanji
energetski politiki pa bodo bolj stvarna tudi, če bomo naredili
konkretne korake na področjih, ki smo jih že definirali kot del skupne
energetske politike. Menim, da bi morali še v tem mandatu sprejeti
tretji liberalizacijski paket za plin in elektriko z enotnimi pravili
trga v vsej Uniji.
 
Naj
na koncu predstavim še stališče do vloženih amandmajev. Menim, da je
poročilo Laperrouze tako dobro, da ne zahteva bistvenih popravkov.
Dolgoročni cilji, ki jih uresničujemo s paketom 20-20-20 in sta jih
potrdila tako Evropski svet kot Evropski parlament, naj ostanejo
nespremenjeni. Naša politična skupina ne bo potrdila amandmajev, ki
zmanjšujejo diverzifikacijo energetskih virov. Potrdili pa bomo
amandmaje, ki povečujejo dobavne poti in izboljšujejo energetsko
varnost v Uniji."
 
Poročilo: Anne Laperrouze (A6-0013/2009) – 2. strateški pregled energetske politike
Poročilo na lastno pobudo
Razprava: ponedeljek, 2. februar 2009 
Glasovanje: torek, 3. februar 2009

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI