Družba ELES, d.o.o. kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja RS skrbi za prenosno omrežje na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju ter zagotavlja varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije. Gre za eno pomembnejših družb iz elektrogospodarstva, uspehe in načrte družbe nam je podal direktor, mag. Aleksander Mervar.
|
Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES |
Za zagotavljanje zanesljivega prenosa električne energije so pomembna stalna vlaganja v prenosno omrežje. Ali se v RS načrtuje večje investicije v okrepitev slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja?
Poleg izgradnje daljnovodne povezave z Madžarsko, ki je edina država, s katero Slovenija še nima povezanega prenosnega elektroenergetskega omrežja, je pomembna ojačitev notranjega prenosnega omrežja. Dolgoročno predstavlja okrepitev prenosnega omrežja med osrednjo in zahodno Slovenijo enega najpomembnejših korakov v razvoju slovenskega prenosnega omrežja. Strateško pomembno je tudi dokončanje druge povezave Severne Primorske s preostalo Slovenijo, saj bo s tem daljnovodom ponovno vzpostavljena zanesljiva oskrba Severne Primorske z električno energijo tudi v primeru morebitnih havarij, omogočeno pa bo tudi optimalno obratovanje črpalne hidroelektrarne Avče, ki v trenutnih okoliščinah ne more optimalno obratovati. Tako bomo na tem območju ponovno dosegli predpisan kriterij N-1 za prenosno omrežje, ki zahteva nemoteno delovanje sistema ob izpadu enega elementa omrežja. Vse naše investicije v prenosno omrežje imajo seveda skupen cilj, ki je večanje zanesljivosti prenosa električne energije.
Evropska in posledično tudi nacionalna energetska politika je usmerjena k povečevanju števila razpršenih virov električne energije – kako to investicijsko vpliva na prenosni elektroenergetski sistem?
V prihodnosti bo zaradi razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov potrebno v elektroenergetski sistem vključevati več virov stabilnosti in fleksibilnosti kot danes. Če želimo obnovljiv vir energije primerjati s klasično hidro- ali termoelektrarno, mu moramo za primerljivo vlogo v elektroenergetskem sistemu dodati ustrezen hranilnik energije ali pa to energijo zagotoviti na sistemskem nivoju, kar je bolj verjetno. Fleksibilnost je pomemben dejavnik fosilnih virov in če obnovljivih virov ne bomo pravočasno in ustrezno dopolnili s sistemskimi hranilniki, elektroenergetski sistem brez fosilnih virov ne bo mogel delovati.
V družbi ELES tovrstne izzive rešujemo z vlaganji v pametna omrežja, saj je ena od dimenzij razvoja teh naprednih omrežij, da preko vključevanja odjemalcev električne energije v zagotavljanje tako imenovanih sistemskih storitev zmanjšujemo potrebo po gradnji elektrarn na fosilna goriva. Če družba ELES v zagotavljanje stabilnosti sistema vključi odjemalce, lahko to predstavlja ogromne prihranke pri njegovem delovanju.
Menite, da glede na uvozno energetsko odvisnost potrebujemo hitrejši razvoj razpršenih virov električne energije? Kaj lahko pričakujemo?
Glede razpršenih virov sem skeptik, dokler na trgu ne bo dovolj tehnično in cenovno primernih shranjevalnikov električne energije. Vsi veliko govorijo o razpršeni proizvodnji, toda v danem trenutku se nihče ne zaveda problematike globalnega obvladovanja elektroenergetskih sistemov posameznih držav evropske interkonekcije. Seveda, razpršeni viri proizvodnje so prihodnost, in po moji oceni bodo imele fotovoltaične elektrarne še posebno mesto. Sedaj in še nekaj prihodnjih let pa na ta izziv nismo pripravljeni. Tudi Nemčija ne, ki s svojo proizvodnjo v zadnjih letih pošteno obremenjuje sosednja elektroenergetska omrežja.
|
Uspešnost delovanja družbe ELES
|
Kako hiter razvoj elektromobilnosti se nam obeta v Sloveniji? Je ob tem možno vzpostaviti vzdržen elektroenergetski sistem?
To področje je precejšnja neznanka. Veliko se piše o elektromobilnosti, kakšne izzive pa to pomeni predvsem za elektrooperaterje distribucijskih omrežij pa ni povsem jasno. Brez ustrezne platforme s segmenta »pametnih omrežij«, s katero se bo nadzorovalo porabo električne energije za vozila, določalo časovne enote, v katerih bo možno polniti akumulatorje teh vozil, opredelilo, od kje zagotoviti dodatno električno energijo, ne vem, če bo šlo. Preveč je neznank. Energetski koncept Slovenije, ki po moji oceni zamuja že vsaj dve leti, sicer ne bo razrešil teh dilem, podal pa naj bi ustrezne usmeritve, ki bodo morale temeljiti na določenih osnovah kot so proizvodni viri, razvoj elektroenergetskih omrežij, politika podpore proizvodnji električne energije, itd.
|
V prihodnosti bo zaradi razpršene proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov potrebno v elektroenergetski sistem vključevati več virov stabilnosti in fleksibilnosti kot danes |
Z letom 2016 je stopil v veljavo novi Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, nam lahko na kratko orišete spremembe?
Agencija za energijo je z izdajo tega Akta predvsem izenačila pogoje med nami kot sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja in Plinovodi, ki to nalogo izvajajo za področje zemeljskega plina. Z izenačenjem mislim predvsem priznavanje povečanih stroškov delovanja in vzdrževanja omrežja v primerih, ko se to širi. Družbi ELES se do sedaj teh stroškov ni priznavalo. Metodološko pa je ta Akt na višjem nivoju, kot so bili dosedanji.
Kako ste optimistični glede cen električne energije, kaj lahko pričakujemo?
Bom zelo kratek – povečanje končnih cen! Čaka nas obdobje uvajanja hranilnikov energije zaradi razpršene proizvodnje in dodatna vlaganja v elektroenergetsko omrežje za potrebe obvladovanja te razpršene proizvodnje. Če temu dodam na primer še prispevek za prednostno dispečiranje v TEŠ… Ob vsem tem se je potrebno zavedati, da pri danih tržnih oziroma borznih cenah električne energije ni investicije, ki bi bila ekonomsko opravičljiva. Stroškovne cene iz novih proizvodnih enot se gibljejo med 50 in 60 evri v termoproizvodnji na premog ali zemeljski plin, do 90 evrov v primeru nove nuklearne elektrarne, pa do preko 200 evrov na MWh v elektrarnah na biomaso. Zato ocenjujem, da se bo tudi tržna cena električne energije povečala.
Povezane vsebine
