Zniževanje stroškov za obnovljive vire energije (OVE), shranjevanje energije, ki je na razpolago, velik razrast transmisijskih omrežij in plin, ki kompenzira nezanesljivost in nestabilnost OVE, so eni izmed ključnih pogojev za izpolnitev t.i. svetlozelenega scenarija, ki so ga pri Siemensu oblikovali glede na megatrende v svetu v povezavi z razvojem energetike. Igor Kulašić, vodja oddelka za avtomatizacijo objektov v Siemens d.o.o, je na današnjem predavanju o energetski učinkovitosti v luči globalnih trendov na sejemskem četverčku povedal, da je trenutni energetski model nevzdržen.
Med drugim je dejal, da so 20. stoletje zaznamovali togi energetski sistemi, fosilna goriva in proizvodnja, ki sledi porabi. »V prihodnosti nas čaka povsem drug scenarij. Energetski sistem bo moral biti prilagodljiv, poraba bo prilagojena proizvodnji, vodilni bodo OVE,« je razlagal v Mali kongresni dvorani. Pravi, da je uporaba že obstoječih stavb odlična poslovna priložnost. Če pogledamo porabo primarne energije, namreč kar 41 odstotkov energije porabijo stavbe, 31 industrija in 28 odstotkov transport.
Prihodnost naših domov in stavb na sploh naj bi temeljila na centralnih nadzornih sistemih, računalniških programih, ki kot »možgani« stavbe vključujejo vse naprave v posamezni stavbi. Kulašić je predstavil tudi njihovo tehnologijo, koncept energetske obnove objektov in s tem povezano energetsko menedžiranje. Prihranke omogočajo natančni izračuni, ki posamezniku omogočajo, da njegov dom preide iz enega energijskega razreda v drugega. »Pri objektih ne bi smeli več gledati, koliko stanejo, ampak bi morali upoštevati njihovo življenjsko dobo in kaj smo vanje vgradili,« je dejal in omenil primer v Avstriji, kjer je Siemens že postavil nekakšen energetski nadzorni center, na katerega so vključeni najrazličnejši objekti.
Globalni megatrendi oblikujejo našo prihodnost, prihodnost na eni strani kaže veliko potrebo po energetskih virih, z okoljskega vidika se bo treba soočiti z emisijami ogljikovega dioksida. Leta 2007 je prvič več ljudi živelo v mestih kot v ruralnem okolju. Do leta 2030 naj bi 60 odstotkov populacije živelo v mestih, ob čemer je treba upoštevati, da je ljudi vedno več in da se povprečna življenjska doba viša. »Vse to so bremena, ki jih bo morala nositi družba. Tu so še klimatske spremembe, saj se drastično povečujejo izpusti toplogrednih plinov. Danes je koncentracija ogljikovega dioksida najvišja v zadnjih 350.000 letih,« je še dejal Kulašić. Zaradi omenjenih dejstev so se v globalnem podjetju odločili, da se osredotočijo na trajnostni razvoj urbanih centrov. Mesta so pomemben dejavnik boja proti klimatskim spremembam. Ustvarijo kar 80 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, 90 odstotkov izpustov pa bi lahko po mnenju Siemensa reducirali z obstoječimi tehnologijami.