Kljub temu, da pri nas to velja za nepredstavljivo, lahko v svetu že dolgo opazujemo privatiziranje vodovodnih sistemov in celo vodnih virov. Danes na našem edinem planetu 1,1 milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2,6 milijarde je ima premalo, da bi lahko živeli v primernih sanitarnih razmerah, vsak teden pa 42.000 ljudi umre zaradi pitja oporečne vode.
Nekaj primerov uporabe deževnice na javnem in industrijskem področju
Trenutno smo pri nas v sušnem obdobju, nivoji v studencih so se znižali, transportne ladje na Renu pa s trebuhi drsajo po dnu, kljub temu, da so Nemci letos doživeli več poplav. Podzemne zaloge bo lahko začela polniti šele pomladanska odjuga, vendar mora prej pasti tudi nekaj snega. Iz naftnega smo že pred časom tiho prestopili v obdobje pitne vode, motnje preskrbe pa se lahko še prehitro pojavijo tudi pri nas. Človeštvo deževnico zajema že tisočletja, v razvitem svetu pa danes na novo odkrivamo, koliko je vredna.
Trenutno je vse OK
Problemov z zalogami pitne vode v Sloveniji še nimamo, čeprav letna količina padavin že dalj časa počasi pada, vodostaji rek in podtalnice pa se znižujejo. Mile zime pomenijo manj snega v Alpah, zato tudi manj vode v rekah, ki tam izvirajo. Nižja raven podtalnice pomeni tudi zvišanje koncentracije pesticidov, drugih kmetijskih dodatkov in nitratov v njej. Kvaliteto podtalnice pa lahko ohranjamo tudi s čim manjšo porabo pitne vode, saj z zmanjšanjem ciklov črpanja – porabe – čiščenja in vračanja v vodotoke, ohranjamo zaloge podtalnice. Kjer pitne vode ne potrebujemo, jo je zato ob prvi priložnosti potrebno zamenjati z zajemanjem površinskih vod ali z deževnico.
Poraba elektrike za vzdrževanje tlaka v interni instalaciji deževnice je zanemarljiva
Višek deževnice iz tovarne odvedejo v lastno ponikalnico
Prednosti deževnice
Je zastonj in je nihče ne more privatizirati. Napeljave so kratke in poceni, saj je zajetje vedno blizu porabnika. Deževnica je mehka voda, omehčevalne naprave in kemikalije niso potrebne, zato bodo razvodi, ventili ali grelniki nemoteno delovali, saj se apnenčaste obloge ne morejo pojaviti. Neposredno je uporabna za namakanje in nekatere industrijske namene, očiščena v enostavnih filtrirnih napravah pa za gasilne sisteme, hlajenje, izpiranje stranišč ter za pranje ter čiščenje, saj čistilom in milom poveča učinkovitost. Z zajemanjem med vedno krajšimi in intenzivnejšimi nevihtami, ki bodo vedno pogostejše, zmanjšujemo preobremenitev odtočnih omrežij in onesnaženje okolja zaradi tega. Deževnica nikoli ne vsebuje olj, bioloških odpadkov, kemičnih in farmacevtskih ostankov, industrijskih odplak ali klora, kot jih lahko podtalnica. Dežne kaplje bodo s strehe po žlebu zdrsnile naravnost v zbiralnik, deževnica pa je tako čista, da jo v majhni in enostavni čistilni napravi v trenutku pripravimo celo za pitje.
Koristi v prihodnosti
Vedno večje površine v razvitem svetu so neprepustno prekrite s strehami, cestami in parkirišči, klimatske spremembe pa prinašajo pogostejša in izdatnejša deževja. Deževnica ne more več ponikniti, odvodni sistemi pa ne odvesti povečanih količin vode. Poleg kanalščine, katere osnova je obračun porabe vode, bodo v kratkem sledile še pristojbine za odvajanje meteorne vode, ki jo bodo zaračunavali na osnovi velikosti nepropustnih površin. Kdor bo lahko dokazal, da svojo deževnico zajame in porabi ali jo odvede v ponikalnice na svojem zemljišču, mu tega prispevka ne bo potrebno plačevati. Zaradi tega se bodo zahteve zajemanja in ponikanja zelo kmalu znašle v gradbenih predpisih, zakonodajalci pa bodo z veseljem predpisali dajatve za tiste, ki tega ne bodo izvedli. Zato bo zajemanje deževnice še zlasti zanimivo za industrijo, s stotinami kvadratnih metrov streh in parkirišč.
Količina zajetega dežja je odvisna od površine in ne od oblike strehe
Zaloga za vse primere
Najsodobnejša naseljena bivalna ali upravna stavba že po nekaj urah brez vode postane skoraj neuporabna za bivanje, saj sodobne školjke brez vode ne delujejo. Okoljske napovedi o kratkotrajnih intenzivnih nevihtah in dolgih obdobjih brez padavin se že uresničujejo, zato bo vsaka zaloga vode dragocena. Vsi pametni graditelji že danes vgrajujejo dodatni razvod za deževnico, ki med novogradnjo malenkostno poveča stroške, vendar prinaša dolgoročno varnost in korist. Vgradnja rezervoarjev in zajemanje deževnice se za enostanovanjsko hišo po današnjih izračunih povrne po približno 12 letih, zato je zagotovo zanimiva tudi za industrijo in druge porabnike, je bolj donosna od bančnega depozita ter deležna še subvencije Eko sklada. Dosedanje izkušnje in koristi v industriji ter urbanih naseljih so odlične, zato je zajemanje koristno že danes. Deževnica je sonaravna zamenjava za podtalnico, zajemanje pa pogoj za vse javne stavbe, ki se želijo uvrstiti v skupino Green Building.
