Za doseganje zahteve EU o 25-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov bo treba v Sloveniji v prihodnjih letih vlagati približno 295 milijonov evrov na leto
V Dresdnu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Saške, je bil pred tednom dni informativni simpozij na temo fotovoltaike, ki ga je pripravila Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK), da bi predstavila Slovenijo kot naložbeno lokacijo za nemška podjetja, ki se ukvarjajo s sončno energijo. Glavna govornika, predsednica AHK Slovenije Gertrud Rantzen in dekan visoke šole za nove tehnologije in sisteme v Novem mestu prof. dr. Peter Novak sta o razmerah in načrtih Slovenije glede obnovljivih virov energije (OVE) predavala številnim podjetnikom in gospodarstvenikom iz srednje Nemčije in članom nemškega fotovoltaičnega grozda. Gre za enega največjih fotovoltaičnih grozdov na svetu, imenovanega Solarvalley, ki povezuje tri zvezne vlade, štiri univerze, pet visokih šol, tri znanstvene inštitute in 27 podjetij iz srednje Nemčije, ki na svetovni ravni zavzemajo 18-odstoten tržni delež in zaposluje 8500 ljudi.
Potrebna bodo velika vlaganja
Rantznova in Novak sta pokazala na nove možnosti sodelovanja slovenskih in nemških podjetij. Za prihodnja leta sta napovedala močno povpraševanje po obnovljivih virih energije v Sloveniji in rast panoge, saj je energetska oskrba z obnovljivimi viri energije pri nas sorazmerno skromna, čeprav je Slovenija sprejela evropski cilj, ki do leta 2020 zahteva 25-odstoten delež OVE v končni porabi energije.
Slovenija bo morala v skladu z evropskimi zavezami do leta 2020 iz OVE pridobiti 18 peta džulov (PJ) energije (peta džul=1015 džulov). To pomeni, da bo treba za doseganje tega cilja v različne vire OVE, kot so sončna, vetrna, geotermalna in hidroenergija, bioplin ter lesna biomasa, vlagati približno 295 milijonov evrov na leto, kar je odstotek bruto domačega proizvoda. Slovenija zdaj iz OVE pridobi 32,33 PJ energije, kar v končni porabi znaša 16 odstotkov vse energije, pri čemer je ta delež sestavljen iz dveh velikih virov obnovljive energije: hidroenergije (11,76 PJ) in lesne biomase (19,456 PJ), ki v prihodnosti zaradi omejenih naravnih danosti ne bosta več dosegala omembe vredne rasti.
Dolgi in zahtevni birokratski postopki
Drugi viri OVE imajo za zdaj v energijski preskrbi še majhen delež, vendar imajo še veliko možnosti za nadaljnjo rast, zato lahko v prihodnosti po besedah Rantznove pričakujemo pospešeno vlaganje in posledično rast sektorjev sončne, vetrne in geotermalne energije ter energije, pridobljene iz bioplinarn.
Nemška podjetja so na simpoziju pokazala veliko zanimanje za Slovenijo, saj Ekološki sklad Republike Slovenije za pridobivanje sončne energije daje subvencije (od 150 do 200 evrov na kvadratni meter sončne celice) in ugodna posojila s 3,5-odstotno obrestno mero. Po drugi strani pa nemške vlagatelje odbija zelo dolg in zahteven birokratski postopek, ki od same idejne zasnove, izdaje soglasja pristojnega elektrodistribucijskega podjetja do morebitnega gradbenega dovoljenja in vrste drugih zahtevanih dovoljenj v Sloveniji traja več kot eno leto.
