Škodljive posledice varčevanja z elektriko
Na napoved menjave zunanjih svetilk javne razsvetljave z novimi varčnimi svetilkami, zasnovanimi na tehnologiji LED (Light-emitting diode – svetleča dioda), so se ostro odzvali v društvu Temno nebo Slovenije, ki si prizadeva za zmanjšanje t. i. svetlobnega onesnaževanja, ki škodi tako človeku kot okolju.
Na čezmerno svetlobno onesnaževanje so leta glasno opozarjali predvsem astronomi, ki jim temno nočno nebo z zvezdami in drugimi nebesnimi telesi pomeni neprecenljivo vrednoto, ki jo je treba varovati. Čeprav so si prav nevladniki, poleg astronomov tudi naravovarstveniki, dolga leta prizadevali za sprejetje predpisa, ki bo omejil svetlobno onesnaževanje, zdaj opozarjajo, da bi lahko pred dvema letoma sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja prinesla več škode kot koristi. Nova uredba naj bi sicer ubila dve muhi na en mah, to je zmanjšala porabo energije za javno razsvetljavo in zmanjšala svetlobno onesnaževanje. A glede slednjega grozi bistveno poslabšanje, opozarjajo v društvu Temno nebo Slovenije, v katerega se je organizirala civilna iniciativa, zainteresirana za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja.
Kot sporočajo iz društva, imajo zunanje LED-svetilke številne negativne vplive na ljudi in okolje: Zaradi bele svetlobe, ki jo oddajajo, za trikrat bolj svetlobno onesnažujejo okolje kot natrijeve svetilke, ki se uporabljajo danes. »Problem je v tem, da se bela svetloba bolj siplje v atmosferi kot rumena,« pravi član društva Andrej Mohar. »Enako svetlobno onesnaženje povzroča ena LED-svetilka s 4200 K kot tri običajne natrijeve svetilke enakega izseva,« dodaja Mohar. Poleg tega bela svetloba, ki jo človeške oči vidijo kot modro, bolj blešči, kažejo raziskave, na katere se sklicujejo v društvu. Opozarjajo, da se v očesu bistveno bolj siplje modri del spektra, zato viri svetlobe z večjim deležem modre svetlobe bolj bleščijo. »Modre LED-svetilke bleščijo že pri dnevni svetlobi. LED-svetilke še posebno intenzivno bleščijo starejšim ljudem, ki jim zaradi naravnih procesov staranja očesno zrklo porumeni. Zato so za starejše ljudi, ki so v prometu najbolj ogrožena skupina, bistveno bolj varne natrijeve sijalke (te svetijo z bistveno nižjo barvno temperaturo, ki znaša okoli 2000 K, op. p.),« piše v gradivu društva.
V društvu opozarjajo tudi na dejstvo, da svetloba ponoči prekine človekov dnevno-nočni ritem, s tem pa tudi tvorbo hormona melatonina. Pomanjkanje tega hormona pa so že povezali s povečanjem obolevnosti za rakom in nekaterimi drugimi boleznimi. Po trditvah društva Temno nebo Slovenije modra svetloba bolj moti dnevno-nočni ritem kot toplejša rumeno-rdeča, kar pomeni, da je zaradi potencialno rakotvornih učinkov zdravju bolj škodljiva. »Zdaj še nihče ne more natančno oceniti zdravstvenih posledic nočne razsvetljave. Nekateri ocenjujejo, da bo lahko več smrtnih žrtev zaradi rakastih obolenj, ki jih bodo povzročila svetila z visokim deležem modre svetlobe, kot bo vseh smrtnih žrtev zaradi cestnih nesreč. Že trenutno vedenje o škodljivost modre svetlobe v nočnem času bi moralo sprožiti popolno prepoved svetil za zunanjo razsvetljavo z visokim deležem modre svetlobe,« ugotavljajo v društvu. »Ta problem mora resno skrbeti tudi okoljskega ministra, saj bo statistično ena tretjina vseh ljudi nad 50 let umrlo zaradi rakastih obolenj. Zakaj bi ta odstotek še povečevali z uporabo LED-svetil?« se sprašuje Andrej Mohar.
Nočno osvetljevanje škoduje tudi naravi, predvsem različnim živalskim vrstam – netopirjem, pticam, žuželkam, želvam in drugim, opozarjajo naravovarstveniki. »Umetna svetloba nekatere živali privlači, druge odbija, v obeh primerih pa spremeni njihovo naravno vedenje, vpliva na njihov dnevni ritem in lahko povzroči dezorientacijo. Zaradi svetlobnega onesnaževanja je čas njihove aktivnosti ponoči skrajšan, zato imajo manj časa za prehranjevanje in razmnoževanje. Tema lahko živalim omogoča preživetje, saj jih varuje pred plenilci,« piše v strokovnem gradivu društva. Ogrožene pa so predvsem žuželke, ki pogosto zamenjajo umetni vir svetlobe za naravnega (Sonce in druga nebesna telesa), okoli svetilke nato krožijo do izčrpanosti, se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo. »S tem se zmanjšuje številčnost in vrstna pestrost žuželk, kar vpliva tudi na živali, ki se prehranjujejo z njimi, na primer na netopirje in ptice. To zmanjšuje biotsko raznovrstnost.« Ker tudi žuželke bolj privlači modra in UV svetloba, so tudi zanje bolj škodljive LED-svetilke, ki svetijo v bolj modrem spektru, opozarjajo v društvu.
»Zavračamo vse trditve, da so LED-svetilke v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. LED-svetilke so v nasprotju z smotrom uredbe, ki zahteva zmanjšanje, ne pa povečanje svetlobnega onesnaževanja. V času pisanja uredbe se nismo zavedali nove, prihajajoče, največje grožnje na področju zunanje razsvetljave – novih belih svetilk. LED-svetila bodo morda nekoč okoljsko ustrezna, če bodo seveda uspeli napraviti svetila s poudarjenim rumenim delom spektra. Žal so rumene LED neučinkovite, zato prodajajo samo škodljive LED s poudarjenim modrim delom spektra. Zdaj pa so vsa LED-svetila, ki so na trgu, resna grožnja ljudem, živalim in okolju – ker svetijo belo (intenzivno modro)!,« opozarja Andrej Mohar.
