V tednu dni sta bili kar dve delavnici oziroma okrogli mizi z isto temo, energetsko učinkovita gradnja novih in obnova starejših stavb. Pripravlja se namreč korenita sprememba zakonodaje, tako evropske kot slovenske, slednja sicer nastaja na novo. Do sredine leta naj bi tako med drugim dobili energetsko izkaznico za stavbe, konec leta pa še usposobljene podeljevalce izkaznic.
Na Inženirski zbornici Slovenije so se srečali zlasti projektanti. Hinko Šolinc z direktorata za energijo jim je povedal, da se poleg sprememb predpisov pripravljajo tudi novi. Med drugim bo letos pripravljen nov pravilnik o delitvi stroškov za toploto. Poleg tega se bo dosedanji pregled kotlov razširil na pregled celotnih ogrevalnih sistemov, kar precej presega dimnikarsko službo. Na novih energetskih izkaznicah za stavbe bodo namreč morali biti zapisani tudi možni ukrepi za zmanjšanje porabe energije.
Prenovljena direktiva o učinkoviti rabi energije v stavbah bo predvidoma objavljena aprila, imela pa bo verjetno kratek rok za prenos v nacionalne zakonodaje. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK (edina, ki je sodelovala na obeh dogodkih), je povedala, da nova direktiva znižuje prag za študije izvedljivosti projektov prenove javnih stavb s 1000 na 500 kvadratnih metrov, v treh letih pa se bo prag znižal na 250 kvadratnih metrov.
Prenovljena direktiva bo dala večjo vlogo stroškovni učinkovitosti ukrepov, a končne cilje zmanjšanja emisij in porabe energije bo še vedno treba doseči. Zato se bo vsaka država lahko odločila, da bo upoštevala skrb za okolje, počutje v prostoru in podobno ter presegla golo ekonomiko. Zaostrile se bodo tudi zahteve za kotle.
Promocija stavbe
Energetska izkaznica bo promocijski dokument lastnika stavbe. Merilo za energetsko učinkovitost bo poraba primarne energije, in ta indikator bodo lastniki morali objaviti ob oglasu za prodajo stavbe. V javnih stavbah bo morala biti izkaznica objavljena na vidnem mestu. Kot Šijanec Zavrlova razume direktivo, bodo morale biti vse javne stavbe leta 2018 skoraj ničenergijske. Skoraj ničenergijske bodo morale biti vse nove stavbe od leta 2020.
Na energetski izkaznici bodo stanovanjske stavbe razvrščene v razrede od G do A+, pri čemer je razred G najbolj potraten. Marjana Šijanec Zavrl je povedala, da je pri nas zelo malo stavb v razredih A in B, večina jih je v razredih C, D, E in F. Najbolj privlačna je po njenih besedah prenova v stavbo razreda B2. Zunanje stene morajo imeti 20 centimetrov toplotne izolacije, streha 25, tla pa 15 centimetrov.
Andrej Klemenc iz Regionalnega centra za okolje je poudaril, da je treba definirati, kaj je to energetska revščina. Potem je treba preusmeriti politiko iz zagotavljanja poceni energije v neomejenih količinah za vse v naložbe v energetsko učinkovitost. »To so dela, ki ne bodo zbežala na Kitajsko,« je dejal.
Ravno tak poudarek naj bi po besedah Andreje Urbančič z Inštituta Jožefa Stefana imel tudi nov nacionalni energetski program. Predlagano bo celo intenzivno spodbujanje učinkovite rabe energije. Davčni mehanizmi naj bi poleg tega destimulirali rabo kurilnega olja.
Arhitekti, varstveniki in načrtovalci
Inženirji gradnje so opozorili še na togo spomeniško varstvo. Na nekaterih stavbah ne smejo zamenjati niti oken, še huje pa je, da so zaščitena cela stara mestna jedra. Tam se o energetski sanaciji še ne da pogovarjati. Nekaj krepkih so izrekli tudi čez arhitekte, ki še vedno rišejo enake hiše kot pred 100 leti, in prostorske načrtovalce.
Marjana Šijanec Zavrl je opozorila, da bi bilo prostorsko načrtovanje nujno vključiti v izvajanje direktive. Zahteva za večjo uporabo obnovljivih virov energije in težnja po čim bolj strnjeni pozidavi ne gresta najbolje skupaj. Uporaba sončne energije je zaradi osenčenosti namreč precej omejena. Dejala je tudi, da bo težišče v prihodnjih letih na ogrevalnih sistemih in obnovljivih virih energije, kajti toplotno izolacijo že dobro obvladamo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so se srečali gradbeniki. Zanimala jih je prihodnost in možnosti za izhod iz krize. Valentina Smrkolj iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala je opozorila, da je gradbeništvo padlo skoraj na raven iz leta 2005. Lani je strmoglavila tako gradnja stavb kot število inženirskih gradbenih objektov. Posledično so se znižale tudi plače.
En glas za uporabnika
Heinrich Hermann Schulte iz podjetja Bosch Thermotechnik je opozoril, da je pred pripravo konkretnih programov zelo dobro za isto mizo spraviti vse panoge in ustanove, ki sodelujejo v gradnji nizkoenergijskih stavb in pri energetski obnovi starejših stavb. Vsaka panoga v državi je običajno dovolj močna, da vpliva na politike, a to uporabniku ne prinaša enotnega sporočila, kar je slabo in povzroča zmedo, zaradi katere se lastniki stavb najpogosteje odločijo, da bodo počakali. Tako sodelovanje vseh panog bi bilo zato dobro celo institucionalizirati, pri čemer bi morali določen vpliv imeti tudi mali ponudniki energije, ne le veliki. Za končnega uporabnika je pomembno, da je zakonodaja jasna, preprosta in izvedljiva.
Opozoril pa je, da je izjemno pomembno to, da dva energetska svetovalca prideta do enakega rezultata pri izdaji energetske izkaznice stavbe. Zato morajo biti vsi zelo strokovni. Poleg tega morajo vedeti, da delna sanacija stavbe običajno ne prinese pričakovanih rezultatov.
Schulte meni tudi, da ne gre čakati na nove, praviloma drage tehnologije in z njimi posiljevati ljudi, temveč je najbolje v kar se da velikem obsegu izkoristiti obstoječe znanje. Kot pravi, v Nemčiji na leto sanirajo 200.000 stavb, skupaj pa jih imajo 17 milijonov. »S tem tempom bi za sanacijo vseh stavb potrebovali 85 let, kar je odločno preveč, zato bo treba stopnjo zvišati,« je dejal Schulte. Načeloma ne bi smelo biti težko, saj lastniki stavb ne morejo bolje vložiti svojega denarja.
Vesna Črnilogar iz Eko sklada pa je povedala, da bo letos za nepovratne finančne spodbude občanom za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na voljo 20 milijonov evrov. Pričakujejo tudi, da se bo nateklo nekaj več denarja tudi za gradnjo večstanovanjskih stavb, pri čemer pa velja omejitev državnih pomoči.
