Vekoslav Korošec, poznavalec slovenske energetike
zakaj imamo zdaj ponudbo EFT, ne vem, vsekakor pa menim, da je treba ponudbe tujih vlagateljev pozdraviti.
Da želijo sodelovati pri gradnji NEK 2, so že večkrat izrazili tudi Italijani. So primeren partner?
Italijani imajo dolgoletno tradicijo pri gradnji nuklearnih elektrarn. Ko sem sodeloval pri projektiranju in gradnji NEK, so imeli zelo močno investicijsko skupino, takrat smo z Italijani (ENEL), ki so gradili nuklearno elektrarno Caorso, tudi sodelovali. Znano mi je, da Italija sodeluje pri gradnji nuklearne elektrarne v Franciji, kjer imajo tudi investicijski delež, zato me ne čudi, da se Italija zanima tudi za sovlaganje v Sloveniji. Pri tem je treba upoštevati, da imamo močne elektroenergetske povezave z Italijo, da načrtujemo tudi nove 400-kilovoltne povezave (Okroglo–Udine), zaradi česar je v Italiji večji interes za vlaganje v NEK2.
Ali morda poskušajo s plinskim terminalom izsiliti sodelovanje pri NEK2?
To bi težko rekel.
Vendar bosta odločitvi o združevanju obeh energetskih stebrov in potencialnem tujem vlagatelju prej politični kot strokovni odločitvi.
Mislim, da je treba to ločiti. Povezovanje dveh stebrov v učinkovit elektroenergetski sistem, ki bo zagotavljal zanesljivo in kakovostno preskrbo z električno energijo, gradnjo načrtovanih objektov in elektriko proizvajal po konkurenčnih cenah, je strokovno vprašanje. Strokovno vprašanje je tudi sodelovanje tujega partnerja v NEK2 – s stališča prenosa tehnologij (partner lahko prinese nova znanja), partner lahko tudi zagotavlja nekatere sistemske storitve, če vstopi v NEK 2. Konkretno imam v mislih zagotavljanje sistemske rezerve v primeru izpada NEK2. Tretja stvar pa je trženje električne enrgije iz nuklearne elektrarne. To so vse strokovna vprašanja. Gradnja s tujim partnerjem pa je tudi politično vprašanje, kot je bil tudi podpis sporazuma s Hrvaško o gradnji NEK leta 1970. Mislim, da je treba to dvoje ločiti in najprej razčleniti vse strokovne vidike.
Politična naj bi bila kljub razpisu tudi odločitev o novem direktorju HSE, Borutu Mehu. Ali menite, da je ta položaj zasedel pravi človek?
Država kot lastnik postavi direktorja, in jasno je, da vsakega direktorja državnega podjetja imenuje politika. O tem ni dvoma. Tako je tudi povsod v svetu. Da so imenovali gospodarstvenika, in ne strokovnjaka iz energetike, ima svoje prednosti in slabosti. Vendar mislim, da je odločitev vlade za gospodarstvenika, ki ni bil povezan z elektroenergetskimi lobiji v preteklosti, lahko velika prednost. Direktor Meh bo na novo moral organizirati HSE, pred njim so veliki izzivi. V ta projekt prihaja neobremenjen, ima pa široko znanje iz gospodarstva. Kot sam poznam gospoda Meha, ocenjujem, da je dober gospodarstvenik, ključno pa je, kakšno ekipo strokovnjakov, finančnikov, pravnikov bo zbral okrog sebe.
