Visoko tehnološko podjetje SG Automotive iz Slovenskih Konjic je v avtomobilski branži kot izdelovalec svetil dobro poznano, med drugim so ekskluzivni dobavitelji zadnjih luči za premijsko znamko Porsche. S širitvijo programa na svetila za javno razsvetljavo, kjer se v nekaj letih obeta prava revolucija, saj bo zaradi zahtev po zmanjšanju porabe energije in omejevanju svetlobnega onesnaževanja potrebno zamenjati skoraj vse svetilke, so močno opozorili nase, slišijo pa se tudi številne kritike. Kar je razumljivo, na tem področju se v prihodnjih letih obetajo velike spremembe, pa tudi veliki zaslužki.
Kako odgovarjate na kritike društva Temno nebo, češ da bi z namestitvijo vaših varčnih cestnih svetilk na osnovi tehnologije LED le še povečali svetlobno onesnaževanje, poleg tega naj bi hladna bela svetloba, ki jo oddajajo takšne luči, škodila zdravju ljudi.
Neumnosti, da človek pade v nezavest. Če bi bilo tako, bi vsi, ki vozijo avtomobile WV, imeli raka. Vse diode v njihovih armaturnih ploščah so modre. Ni dokazov, da modra svetloba povzroča raka. Sploh pa naša svetilka ne sveti v modrem spektru. Sveti z barvno temperaturo 4200 kelvina (K), ki velja za toplo do nevtralno. Priporoča jo tudi EU kot najbolj primerno, saj je blizu naravnemu spektru in je zato najbolj ugodna tako za barvno reprodukcijo kot počutje človeka. Saj mi lahko naredimo svetilke, ki bi svetile s še bolj toplo svetlobo, tudi 3500 K, ampak ni potrebe, ker tega nihče ne zahteva. Vsa povpraševanja iz Evrope, ki jih dobivamo, in do danes smo oddali za 1,5 milijonov kosov ponudb, so za temperaturo svetlobe 4200 K.
Torej je tako tudi povpraševanje, ne le ponudba?
Tako je, vsi povprašujejo po svetilkah, ki svetijo s 4200 ali 4300 K. Edina, ki je povprašala, ali je možno dobiti svetilke s toplejšo svetlobo, je neka nemška občina, ki bi rada osvetlila stari mestni del v nekoliko bolj rumeni svetlobi. In smo jim odgovorili, da ni nikakršnega problema. Mi lahko naredimo svetilko kakršne koli barvne toplote. Zato kritikom zamerimo, da nas tako napadajo. Tudi iz Slovenskega društva za osvetljevanje smo dobili pismo podpore, češ naj nas take kritike ne vznemirjajo.
Pa sipanje svetlobe v atmosferi? Bolj hladna svetloba naj bi se bolj sipala, s tem se povečuje svetlobno onesnaževanje.
Svetloba temperature 4200 K je deklarirana kot nevtralno-topla svetloba, ne hladna. Taka je nad 5000 K. Kritiki se najverjetneje sklicujejo na razmere izpred nekaj let, ko je bilo resnično mogoče izdelati LED-sijalke samo s temperaturo svetlobe 5000 ali 6000 K. Zdaj je možno narediti tudi LED-sijalko 3500 K. Mi pa delamo v skladu s priporočili EU. Ko je boljša referenca? EU ali slovenski »strokovnjaki«? Težava v Sloveniji je, da se vedno najde kdo, ki je proti. In s tem povzroča škodo. Zaradi njihovih opozoril sta se dve občini odločili za nakup natrijevih sijalk, ki pa po letu 2012 ne bodo več v uporabi, kar pomeni, da bodo takrat morali menjati svetilke še enkrat. Ne rečem, da sem jaz strokovnjak, ampak naši razvojniki so priznani strokovnjaki z doktorati znanosti, prihajajo iz Nemčije, Nizozemske in drugod. Mi pa tukaj odkrivamo toplo vodo. Zakaj takih pomislekov ni v Nemčiji? Nemčija se je odločila, da bo vse svetilke zamenjala s tehnologijo LED. To je 12 milijonov svetilk, mi pa smo že zdaj poslali za 1,5 milijona kosov ponudb, torej za več kot deset odstotkov. Kakšne natrijeve sijalke neki, o teh nihče noče več niti slišati! Že zato, ker so rumene, pod rumeno svetlobo pa se ne vidijo vse barve. Barvna reprodukcija pod našimi lučmi je več kot 90 odstotkov, kar pomeni, da so vidne vse barve.
Celo podjetje preusmerjate v javno razsvetljavo ali je to le eno od področij vašega delovanja?
To je le nova divizija. Tudi avtomobilski program nadaljujemo, celo širimo se. A ne želimo stati le na eni nogi, ampak na treh, štirih, da je poslovanje bolj stabilno.
Avtomobilska industrija pa je sploh zelo nihajoča, kot se je pokazalo lani.
Da ne govorim. Ko bom starejši, bom o tem napisal knjigo.
Kakšna so zdaj razmerja med vašimi proizvodnimi programi?
Trenutno v avtomobilskem programu še vedno ustvarimo 80–85 odstotkov prometa, saj proizvodnje cestnih svetilk še nismo začeli velikoserijsko, ampak le maloserijsko. Imamo kapaciteto do 500.000 svetilk na leto. Letos načrtujemo, da jih bomo prodali 250.000. V povprečju namreč v Nemčiji od povpraševanja do realizacije naročila mine do 15 tednov, izvedba pa zahteva še nadaljnje tri mesece. Podobno je pri nas, le da v Nemčiji občina ne odloča o nakupu sama, ampak mora soglasje dati tudi dobavitelj električne energije.
Kdaj ste se odločili, da se boste preusmerili v program javne razsvetljave?
Že leta 2008, ker je bilo možno recesijo predvideti, lahko ste jo »zavohali«. Vedeli smo, kam pes taco moli in smo začeli razvijati nove izdelke; podvodne luči, stropne, vrtne luči na osnovi tehnologije LED, kar pač najbolje znamo. Takrat smo začeli razvijati tudi cestne luči, a razvoj teh je daljši, saj je gre za veliko zahtevnejši izdelek.
Koliko ste do zdaj vložili v program javne razsvetljave?
Za razvoj izdelkov in nakup orodij 1,7 milijona evrov.
Vse komponente cestne svetilke ste sami razvili?
Tako je, imamo svoj tim dvaindvajsetih razvojnikov, ki so razvili elektroniko, konstrukcijo, tudi tehnologijo za proizvodnjo, ki bo skoraj povsem avtomatska.
Kaj imate vi, česar konkurenca nima?
Naša prednost sta optika in elektronika. V konkurenčne luči iz Kitajske so vgrajene zgolj LED- sijalke, ki preprosto svetijo, kamor pač svetijo. Mi izhajamo iz avtomobilske industrije, kjer je usmerjanje svetlobe bistveno. To smo uporabili tudi pri cestni svetilki. Naša sveti točno tja, kjer je svetloba potrebna. Mi namreč znamo svetlobo brez izgub zbrati in jo usmeriti. Tudi sedanje luči javne razsvetljave svetijo tako naprej kot nazaj. Naša pa sveti samo navzdol in naprej. Tako svetlobna energija ne gre v izgubo. Zakaj bi to energijo metali stran? Pri obstoječih natrijevih svetilkah je to teže, saj je v njih zgolj ena sama velika žarnica, ki bi za usmerjanje svetlobe potrebovala zelo veliko lečo, pa še ta bi morala biti iz stekla, saj se natrijeva sijalka segreje na 250 stopinj, naše diode pa le na 50 stopinj, zato lahko za lečo uporabimo plastiko. Kljub temu pričakujemo, da nas bodo konkurenti zelo hitro kopirali; iz ulice v Mariboru, kjer smo testno namestili 14 naših svetilk, so jih nekaj že ukradli, in to gotovo z namenom, da jih bodo preučili. Sumimo, kdo je to bil, a o tem ne smemo javno govoriti. Tudi naše podjetje so napadli, naše sodelavce vabijo, naj prodajo načrte.
Imate tehnologijo patentirano?
Imamo. Tako luč kot vgrajeno elektroniko. A ta zaščita ni preveč zanesljiva. Nekdo bo spremenil deset, dvajset odstotkov izdelka, pa patent ne bo več veljal. Nas rešuje le hitrost, to, da smo prvi na trgu. Za kopiranje bodo potrebovali približno eno leto, ta čas pa si bomo mi že ustvarili ugled na trgu, se dokazali. Žal moramo konkurirati velikim proizvajalcem. Saj nekateri že imajo podobne svetilke kot mi, a njihove stanejo več kot 700 evrov, naša pa 250 evrov. To je cena osnovnega modela, plus dodatki.
Kakšni pa so prihranki pri delovanju takšnih svetilk?
Obstajajo tri vrste prihrankov. Prvi pri porabi električne energije. Mi nadomestimo 80W natrijevo svetilko, katere dejanska poraba ustreza 90W, z našo 30W, katere dejanska poraba ustreza 34W. A ker je mogoče tok v naši svetilki regulirati, zvezno od 1 odstotka do 100 odstotkov, ga lahko v nočnih urah zmanjšamo za 50 odstotkov, s čimer se zmanjša svetilnost za približno 15 odstotkov, saj je funkcija svetilnosti glede na tok logaritemska. S tem še vedno zadostimo merilom osvetljenosti, ki je 0,5 kandele na kvadratni meter. Tako se dejanska povprečna moč naše svetilke zniža na 25 W, poraba elektrike pa se pri sedanjih cenah zmanjša s približno 50 evrov na leto pri sedanjih svetilkah na 15 evrov na leto pri naših. Drugi prihranek je pri vzdrževanju. Pri naših lučeh ga ni, razen fiksnega stroška njihovega umivanja, saj je življenjska doba svetilke več kot 20 let. Pri sedanjih svetilkah je pa treba vsako leto in pol zamenjati sijalko, kar v povprečju stane več kot 100 evrov. Za to namreč potrebujemo delavca z avtodvigalom, operaterja, ki ugasne svetilke v vsej ulici in tako naprej. Tretji prihranek pa je pri izpustih CO2. Pri klasični luči je izpustov za približno 120 kg/leto več kot pri naši. Če to ovrednotimo v denarju, glede na sedanje cene kuponov za izpuste, je to približno 2,8 evra na leto. Skupni prihranek na luč na leto je tako približno 150 evrov, kar pomeni, da se naložba povrne v manj kot dveh letih. Vse drugo pa je prihranek. V življenjski dobi ta po sedanjih izračunih znaša 2300 evrov. Če bomo življenjsko dobo s 60.000 ur (približno 16 let) povečali na 100.000 ur, pa bo prihranek toliko večji, tam blizu 5000 evrov. Prav zdaj se dogovarjamo s proizvajalcem LED-diod, da nam prizna garancijo za 100.000 ur delovanja.
LED-diode torej kupujete?
Tako je, a imamo zakupljeno praktično vso proizvodnjo. Kupujemo približno 200 milijonov diod na leto, toliko zgolj za avtomobilski program, brez upoštevanja cestnih luči.
Razvijate pa tudi sijalke za pisarne, ki bodo zamenjale sedanje t. i. neonske cevi?
Tako je, ti moduli bodo na trgu čez tri mesece. Od malih za spuščene strope pisarn in stopnišča, do večjih za zunanje površine, na primer za črpalke, in najmočnejših za industrijske dvorane.
Kako skrbite za razvoj? Najdete v Sloveniji dovolj kakovostnega kadra?
Nekaj strokovnjakov je iz tujine, večina pa je Slovencev. Sami šolamo svoj kader. Zaposlimo mladega inženirja neposredno s fakultete, nato pa se ta naprej izobražuje pri nas. Potrebujemo predvsem elektronike in strojnike.
Potencialni trg se zdi neskončen. Javna razsvetljava, notranja svetila …
Trg je cel svet. Samo v Evropi bodo do leta 2016 zaradi uredbe EU, ki postopoma prepoveduje proizvodnjo živosrebrnih in natrijevih sijalk, zamenjali 95 milijonov svetilk javne razsvetljave. Če dobimo zgolj nekaj odstotkov trga, bomo veseli.
Boste šli v kakšno partnerstvo?
Pravkar se dogovarjamo s partnerjem iz Mehike, ki bo s proizvodnjo in distribucijo pokrival celotno Ameriko, tako Južno kot Severno s Kanado vred. Podpisali smo že pismo o nameri, zdaj se moramo dogovoriti še podrobnosti o naložbi. Nam sicer ne bo treba vložiti denarja, ampak prispevamo samo know-how, saj je vlagateljev, ki želijo postati partnerji, veliko. Tako bo unovčeno naše slovensko znanje.
Kakšen je status podjetja? V preteklosti ste kar pogosto menjavali imena. Sodelovali ste s Schefenackerjem ….
Schefenacker se je razbil na tri dele, nas je prevzel njegov subsidiar Odelo. Ta je 51-odstotni solastnik podjetja SGA, 49-odstotni lastnik pa je družba CMP v lasti moje družine. Ravno v teh dneh pa smo v zaključni fazi dogovorov o pogodbi, da delež Odela do konca januarja prevzamem jaz s svojo družbo Grah Automotive. Tako bi vsa družba SGA prešla v last družine Grah.
Koliko je zaposlenih v SGA?
V SGA nas je 330, imamo pa še hčerinska podjetja v Srbiji, na Kitajskem, Nemčiji in v Strasbourgu. Tudi prek teh bomo odpirali trg za nove produkte.
Kolikšen je promet podjetja?
Od leta 1998 do 2008 smo vseskozi rasli in prišli na približno 50 milijonov evrov prometa na leto. Lani pa smo imeli velik upad zaradi krize v avtomobilski industriji. Promet je s 46 milijonov leta 2008 padel na le 27 milijonov lani, kar je 40 odstotkov manj. Za letos imamo že potrjenih za 51 milijonov pogodb. S programom cestnih luči načrtujemo, da bomo promet v nekaj letih povečali na 120 milijonov evrov.
Kako ocenjujete razmere na slovenskem trgu dela? Boste ostali v Sloveniji ali zaradi nižjih stroškov načrtujete selitev proizvodnje?
Nisem se še odločil, bomo videli, kaj bo prinesla reforma trga dela, ki se pripravlja. Verjamem, da se bo minimalna plača slej ko prej dvignila na 600 evrov neto, kar je razumljivo. Mene pa zanima, kdo bo pokril ta dvig? Danes stane delavec z minimalno plačo 900 evrov bruto, pri 600 evrih pa bo bruto znesek 1150 evrov. Kdo bo kril 250 evrov razlike? Mi je nismo zmožni. Zato, ker so vse kalkulacije za ponudbe izdelane na določeni ceni dela. Seveda bomo po dvigu plač dvignili tudi cene, ampak ti posli bodo aktivni šele čez nekaj časa, če jih bomo seveda dobili, kar nikakor ni gotovo. Zdaj vsi drvijo v Srbijo, kjer je cena dela resnično nizka, tudi mi imamo tam obrat z 250 ljudmi, s katerimi smo zelo zadovoljni. Država daje subvencije za naložbe, in to tako, da jih sami ponujajo. To je ogromna razlika v primerjavi s Slovenijo. Mi smo bili nekatere programe prisiljeni prestaviti v Srbijo, čeprav sem to storil nerad, saj sem tukaj doma in je bolje imeti tukaj tudi proizvodnjo. A odločitev o kakšni večji širitvi programov in novem zaposlovanju bo odvisna od novega dogovora o plačah.
