Slovenija letno izpušča za milijon ton CO 2 več od cilja iz Kjota
Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, je ob sprejemu novega operativnega programa zmanjševanja emisij do leta 2012 konec julija slovenskemu političnemu vrhu povzročil pravi glavobol. Sprejem novega programa in tudi presežene zaveze protokola so posledica neizvajanja prejšnjega programa. Od 25 ukrepov jih je Slovenija upoštevala le deset, nobenega od teh v prometu.
Zaradi težav s prometom bo Slovenija v štirih letih prisiljena kupiti za približno 80 milijonov dodatnih pravic za emisije oziroma emisijske kupone. Državni sekretar na MOP Zoran Kus pravi, da bi moralo biti za koga precej alarmantno, če so se od leta 2005 do 2006 emisije iz prometa povečale za 20 odstotkov, vsi drugi sektorji pa so bili v predvidenih mejah. »Potem pa promet požre vse zmanjšanje v drugih sektorjih in doda še milijon ton,« opozarja Kus. Po njegovem bo nova trošarina na gorivo, če bo sprejeta, pomenila, da za onesnaženje plačajo dejanski povzročitelji.
Po oceni vlade povečanja emisij zaradi prometa, zlasti tranzitnega, ni mogoče nadomestiti v drugi sektorjih, zato je treba kupiti dodatne pravice. Denar za to naj bi dobili z novo trošarino na gorivo, vlada se je odločila, da ta lahko znaša do dva centa na liter. Uredbo za to vlada napoveduje do konca leta.
Stotine milijonov za prihranek
Operativni program za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje 2009–2012 predvideva, da bo morala Slovenija za ukrepe zagotoviti 604 milijone evrov. Od tega je v proračunu države Slovenije že zagotovljenih 80 milijonov evrov, 242 milijonov evrov naj bi bilo po pričakovanjih evropskega denarja, 281 milijonov pa bo treba pridobiti iz drugih virov. Eden od teh je dodatek k ceni elektrike za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, ki ga uporabniki elektrike že plačujemo. Po pričakovanjih naj bi zbrali 170 milijonov evrov.
Vlada je več ključnim ministrstvom hkrati dala nalogo, naj se kadrovsko pripravijo na nov program, okrepiti je treba tudi Eko sklad. Vse skupaj bi lahko potegnil naprej še nadresorski podnebni zakon, napovedan za konec leta. V nevladnem okoljskem društvu Fokus opozarjajo, da podnebne spremembe v drugih državah niso več le stvar okoljskih ministrov, le pri nas tega še nismo spoznali.
Kus se s tem strinja. Meni, da bi morali ravnati kot v Veliki Britaniji, kjer so sprejeli podnebni zakon, ki predvideva sankcije za neizvajanje določil, tudi za vlado. Na vprašanje, kje je naš zakon, je odgovoril, da nastaja. »Prvi osnutek naj bi bil pripravljen do konca leta. V normativnem programu vlade je sprejetje zakona predvideno za letos. Sočasno nastajata strategiji za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Imamo velike ambicije, tudi organizacijske. V zakonu in strategijah bo določeno, kaj morajo storiti ministrstva, kaj lokalne skupnosti, predvidevamo tudi ustanovitev neodvisnega znanstvenega telesa, ki bo ocenjevalo opravljeno. To pa res ne gre na hitro,« pravi Kus.
Negotova prihodnost
V prihodnje, po letu 2012, Slovenijo čakajo še strožje zaveze. Slovenija si prizadeva za to, da bi ob morebitnem povečanju zmanjševanja emisij z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 evropska komisija morala pripraviti nov preračun bremen, ne zgolj aritmetično povečati do zdaj postavljenih zavez v energetsko-podnebnem svežnju. Poleg tega zagovarja uporabo enakih ponorov, vendar z manjšim faktorjem znižanja (v tem obdobju se upošteva le 15 odstotkov ponorov).
Na neformalnih podnebnih pogajanjih v Bonnu pretekli teden se države globalnemu dogovoru o zmanjševanju emisij in pomoči državam v razvoju niso približale. Ostanejo torej le še trije pogajalski tedni in dva ali trije tedni konec leta na Danskem. V Focusu, društvu za sonaravni razvoj, so zaskrbljeni, da dogovora o novem podnebnem sporazumu v Københavnu decembra letos sploh ne bo. Dodajajo, da Slovenija kot država članica lahko dejavno sodeluje pri pripravi stališc EU, česar do zdaj ni počela.
